Zgodba Janševega osamosvojitvenega "generala" zgovorno kaže in drastično simbolizira, da "denar ne smrdi", in da ni človeka, ki ne bi bil pripravljen "prodati duše" - za "primerno ceno". Golobova "gen-i-alna" oblastna garnitura, ki je iz privilegiranega državnega elektro-biznisa po volitvah kadrovsko zasedla in zapolnila odločevalske funkcije v vladi in državnem zboru ter v večini državnih in para-državnih ustanov in podjetij v državi lasti, se očitno dobro zaveda, da je mogoče s primernimi svežnji denarja (iz javno-zasebnega elektro kšeftanja) in s prestižnimi družbenimi privilegiji - "delati čudeže". Tudi najhujše "sovražnike" je očitno mogoče zlahka spreobračati v lojalne in servilne "poslovne partnerje", in si s "kešem", družbenimi privilegiji in kriminalnimi izsiljevanji podrediti tudi funkcionarje in organe sodne veje oblasti (vključno z državnim tožilstvom), funkcionarje in organe drugih državnih in para-državnih varuhov ustavnosti in zakonitosti ter podrediti in hlapčevsko instrumentalizirati večino osrednjih množičnih medijev v državi. Seveda ni naključje, da ignorantsko mrtvo-udno državno tožilstvo potegne iz predalov domnevno obremenilne dosjeje proti opozicijski politični konkurenci po več mesecih ali letih, a natanko v času predvolilne histerije. Kot tudi ni naključje, da oportunistični funkcionarji policije, tožilstva, KPK, in drugih "neodvisnih" državnih organov potrebujejo za svoje raziskave in postopke neskončno dolge tedne, mesece in leta, a se zbudijo "minuto pred dvanajsto", pred volitvami, da bi pokazali in dokazali svojo profesionalno "vestnost" in lažno "neodvisnost", ki je vselej zanesljivo v škodo enih in v korist drugih političnih nasprotnikov iz slovenskega močvirja kriminalne, mafijske in vse manj maskirane lažne demokracije.