V soboto, 18. junija 2022 je v Dolskem pri Ljubljani potekal prvi godbeni festival, poimenovan po slavnem baronu Juriju Vegi, matematiku, fiziku, geodetu.

Na festival, ki je bil tekmovalnega značaja so tokrat nastopili 4 slovenske godbe (Veteranska sekcija Mengeške godbe, Godba ljubljanskih veteranov, Pihalni orkester Ljubljana in KD Godba Domžale).

Glasbena tematika vseh nastopov na tem festivalu zajema izvedbo koračnic in valčkov, torej glasbe, ki je posebnost godbeništva in godbenih nastopov skozi zgodovino, kajti godbe so bile namenjene igranju ob posebnih slavnostnih ter na druženjih, kjer so prav z takim programom skrbela, da je vsak dogodek omogočil publiki doživetje, kot so ga v danem trenutku potrebovali. Ker je festival bil tekmovalnega značaja, so vse godbe izvajale tudi obvezno koračnico, ki jo je tokrat napisal klarinetist in skladatelj Primož Kosec. Primož Kosec je eden najvidnejših slovenskih glasbenikov. Igral in prepeval je pri mnogih glasbenih sestavih, sedem l

Predsednik republike Borut Pahor je 14. junija 2022 podelili odlikovanja trem kulturnikom. Srebrni red za zasluge sta prejela pesnica in šansonjerka Elza Budau ter koreograf in plesalec Edward Clug. Medaljo za zasluge pa je prejel častni predsednik Zveze slovenskih godb in dirigent Ervin Hartman.

Ervin Hartman je državno odlikovanje prejel za delo in zasluge pri razvoju godbeništva in glasbene kulture na Slovenskem.

Študiral je rog in tolkala. Svoje znanje dirigiranja je poglobil pri raznih dirigentih v Sloveniji, drugih evropskih državah in ZDA. Poleg glasbenega izobraževanja je diplomiral na Ekonomski fakulteti v Mariboru. Kot dirigent je aktiven od leta 1967. Bil je ravnatelj ljubiteljske glasbene šole v Mariboru, ki jo je ustanovil 1976. Pihalni orkester KUD Pošta Maribor je vodil do leta 2019. Trenutno vodi Godbo veteranov Štajerske Ervina Hartmana ter mednarodni Rotary orkester. Prav tako je bil tudi dirigent prvega brass banda v Sloveniji Brass Banda Maribor. Kot dirigent

Občinski pihalni orkester Trebnje in Trebanjske mažorete smo se udeležili 21. evropskega prvenstva godb v igranju polk in valčkov bohemsko-moravske zvrsti. Potekalo je od 26. do 29. maja v nemškem mestu Lüchtringen.

Nastop na promenadnem koncertu

Orkester med tekmovalnim nastopom

Dosegli smo 80,93 točk od 100 možnih. To je dober rezultat, glede na to, da ta zvrst glasbe ni v našem običajnem programu. Izvedli smo tudi samostojni koncert, kjer smo predstavili program slovenske glasbe. Na tem koncertu so občinstvo še posebej navdušile Trebanjske mažorete.

Razglasitev priznanj in nagrad

tekst: Borut Kolenc

foto: Tina Dolenšek, Tanja Vrčkovnik, Miha Götz

ZGODOVINA PIHALNEGA ORKESTRA SALONIT ANHOVO

Pihalni orkester Salonit Anhovo je bil ustanovljen leta 1952 kot sekcija DPD “Svoboda” Anhovo. Pod vodstvom dirigenta Franca Žižmonda je orkester hitro premostil začetne ovire in v dobrem letu dni izpopolnil dovolj skladb za izvedbo prvega samostojnega koncerta 17. septembra 1953. Po izgradnji Delavskega doma v Desklah leta 1959, v katerem je tudi glasbena učilnica, je orkester pridobil odlične pogoje za delo.

Pod taktirko dirigenta Franca Žižmonda je orkester rasel, zorel in v nekaj letih dosegel zavidljivo kvaliteto. Postal je pomemben sestavni del kulturnega dogajanja, pravzaprav del življenja domačega kraja in širše okolice doma ter med rojaki v zamejstvu. Kulturnega utripa, ki so ga godbeniki ustvarjali v domačem kraju ter bližnji in širši okolici s prvomajsko budnico, prirejanjem samostojnih koncertov, z nastopi na proslavah, kulturnih srečanjih gradbenih delavcev ter revijah pihalnih orkestrov, ne gre prezreti. Po upokojitvi dirigen

Pihalni orkester Glasbene šole Ljubljana Moste-Polje, dirigent Mladen Jakšić

V nedeljo, 22. maja 2020 se je v veliki dvorani Kulturnega doma v Krškem s tekmovanji slovenskih godb, 10. tekmovanje mladinskih godb in 40. tekmovanje slovenskih godb na 3. in 1. težavnostni stopnji, začel vseslovenski teden ljubiteljske kulture, v športni dvorani Brežice pa je v soboto, 21. maja 202 potekalo tekmovanje slovenskih godb in mažoretnih skupin v korakanju.

Na vseh štirih tekmovanjih je nastopilo po težkih časih, ko so bile vaje onemogočene in so nekatere slovenske godbe ostale brez prostorov za delovanja, skupno 6 slovenskih godb, z okoli 3000 godbenic in godbenikov. Tekmovanja so potekala v organizaciji Zveze slovenskih godb, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Mažoretne zveze Slovenije, Občine Krško, Občine Brežice in Pihalnega orkestra Krško.

Godba Dobrova - Polhov Gradec

Godbeni program, na katere so tekmovali mladinski in odrasli pihalni orkestri (KD Mengeška godba, Postojnska godba 1808, Pihalni orkester Divača, Godba Dobrova – Polhov Gradec in Pihalni or

40. TEKMOVANJE SLOVENSKIH GODB 3. in 1. težavnostna stopnja in 10. TEKMOVANJE MLADINSKIH GODBKrško, 22.5 2022

Prvi konec tedna v marcu je Pihalni orkester Divača gostil Dirigentsko šolo, ki je bila predvidena že konec leta 2021, a je bila zaradi epidemioloških razmer prestavljena. Dirigentska šola je namenjena dirigentom godb in pihalnih orkestrov, šolskih orkestrov in orkestrov glasbenih šol, ki bi radi izpopolnili in poglobili svoje teoretično in praktično znanje iz dirigiranja, poteka pod mentorstvom Mira Sajeta.

Dirigentske šole v Divači se je udeležilo 6 dirigentov, ki se je v petek v prostorih godbenega doma izpopolnjevalo v teoretičnem poznavanju tehničnih prvin dirigiranja, v soboto dopoldan pa so novoosvojeno znanje že prenašali v prakso na praktičnem delu. Popoldan so sledile analize dirigentskih naastopov in napotki za izboljšave. Sobotni program izobraževanja se je ponovil tudi v nedeljo. Na praktičnem delu je sodelovalo 45 godbenikov. V intenzivnem glasbenem vikendu smo se vsi ogromno naučili – tako člani orkestra, ki so se hitro prilagajali novim prijemom, kot tudi sodelujoči

Kot veleva tradicija je tretja sobota v januarju rezervirana za letni koncert Godbe Zgornje savinjske doline. Pol enoletnem premoru zopet v živo, v športni dvorani Mozirje.

Zaradi omejitve števila obiskovalcev je bilo le-teh mnogo manj, vendar so bili skupaj z godbeniki veseli, da so zopet deležni bogate glasbene izkušnje.

Za godbenike, ki jih vodi prof. Tomaž Podlesnik, je bil ta koncert še posebej svečan, saj so se predstavili v novih uniformah. Prvi del koncerta je bil obarvan solistično. V delih Carmen suita, Il Trielo ter Tam kjer murke cveto so se predstavili solisti, flavtistka Larisa Kotnik, trobentač Miklavž Pintar ter pianistka Kristina Golob.

Posebno mesto v programu ima tudi sprejem novih članov. Ta večer je so medse sprejel kar 7 mladih glasbenikov, na katerih bo orkester gradil svojo prihodnost.

Drugi del je zajemal koncertne priredbe Slavka in Vina Avsenika in Braneta Prešerna.

V zadnjem delu pa se je kot gost predstavil pevec skupine Smooth band, Klemen Finkšt. Odpel

SKUPNI NASTOP KORAČNIC,

25. TEKMOVANJE SLOVENSKIH GODB V ZABAVNEM PROGRAMU ZA POKAL VINKA ŠTRUCLA,

Foto: Matej Maček

Na cvetno nedeljo, 10. aprila 2022 je v Ormožu potekalo 25. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla. Tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla je bilo prestavljeno na mesec april iz »Martinovega« novembra 2021 in je potekalo v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Zveze slovenskih godb, Občine Ormož in Glasbene šole Ormož.

KULTURNO DRUŠTVO PIHALNI ORKESTER IZOLA

Na tekmovanju, ki spodbuja kvaliteto izvajanja programov zabavne glasbe za pihalne orkestre/godbe, je nastopilo 8 slovenskih godb s preko 400 godbeniki. V okviru tekmovanja je bil izpeljan tudi skupni nastop sodelujočih godb na ploščadi pred Grajsko pristavo, kjer je sočasno v mestu zadonelo večje število glasbenikov in naredilo vrhunsko predtekmovalno vzdušje.

GORIŠKI PIHALNI ORKESTER

Na prireditvenem prostoru za Grajsko pristavo, kjer je potekalo tekmovanje, pa so poslušalci ter tekmujoči godbeniki v treh tekmovalnih kategorijah, ki so zastavljen

Si danes lahko predstavljate kako je izgledalo pred stotimi leti igrati v društvenih inštrumentalnih skupinah, ko ni bilo organiziranega izobraževanja in so morali vodje sami poskrbeti, da so iz posameznega prebivalca, ki se je želel pridružiti društvu narediti pravega glasbenika, veščega inštrumenta in muziciranja. Takrat in tudi danes so med takimi društvenimi skupinami prednjačile godbe. Vsi, ki so želeli postati godbeniki, so se v tistem času počutili »poklicane« za vršitev kulturnega poslanstva. Repertoar in igranje takratne godbe se z današnjim umetniškim ustvarjanjem ne more primerjati, saj so se prek godbenega izobraževanja razvile današnje glasbene šole, ki so prevzele pedagoški del izobraževanja glasbenikov. Tisti, umetniški, del pa je v določenem deležu ostal še naprej dirigentu godbe in organizacijam kot sta Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Zveza slovenskih godb.

Zakaj se vključiti v glasbo že v mladosti? Ker glasba….

• razvija spretnosti, ki jih človeštvo potrebuje

Z aktivnim godbeništvom je v Sloveniji povezanih velik delež prebivalstva in tudi v zgodovinskem razvoju Slovencev je godbeništvo igralo pomembno narodno-buditeljsko in kulturno vlogo. Na kratko lahko rečemo, da je slovensko peti v zboru, biti gasilec, zagotovo pa je slovensko biti tudi godbenik. Idrijska godba je s slabih 350 let skoraj nepretrganega delovanja uradno priznana kot najstarejša na svetu, sledijo pa ji še 250 letna vaška godba iz Prvačine ter še pol ducata tistih, ki se že bližajo uradni dvestoletnici.

Da imamo Slovenci glasbo v krvi, dokazuje tudi število godbenikov, ki jih imamo po okvirnih ocenah kar preko deset tisoč! Res da smo jih v zgodovini kot publika slišali bolj pogosto, saj so bile »zvezda stalnica« delavskega ljudstva, danes jih - lahko rečemo, da po krivici -, slišimo redkeje, kar pa nikakor ne pomeni, da jih ni in da niso kakovostne. Daleč od tega! Veliko jih imamo, tudi mladi se vse raje vključujejo vanje, ne igrajo le koračnic, pač pa vse mogoče zvrsti gl

Godbeniki Pihalnega orkestra Divača se v času omejitve zbiranja zaradi preprečevanja širjenja korona virusa nismo dobivali na skupnih vajah, kar smo zelo pogrešali. Po odpravi omejitev zbiranja pa sta se nam napovedovala dva nastopa, zato smo junija intenzivno vadili in pilili nove skladbe, kar je veljalo še posebej za nove člane orkestra, ki smo jih v letošnjem letu sprejeli medse. Dobili smo tudi novo vodstvo, dosedanjega predsednika orkestra Dobrivoja Subića je nasledil David Vatovec.

Prvi nastop smo odigrali 25. junija pred spomenikom Dan prej. S poimenovanjem spomenika Primorci želimo spomniti, da se je desetdnevna vojna za Slovenijo leta 1991 na Primorskem pričela že dan prej, ko so iz primorskih vojašnic proti zahodni meji krenile vojaške enote. V Divači, na mestu, kjer stoji spomenik Dan prej, pa je odjeknil prvi strel vojaka JLA v tej vojni. Naš nastop smo začeli z državno himno, po dvigu zastave in pozdravnem nagovoru smo z skladbo Ponosni nase s prisotnimi delili svoj ponos

Pričujoči prispevek je nastal ob 45-letnici Pihalnega orkestra Bežigrad  in je sorazmerno kratek zapis o zelo pogostih gostovanjih in dolgih potovanjih orkestra po evropskih mestih v zadnje četrt stoletja, ko je orkester širil slovensko glasbeno poslanstvo po Evropi, obenem pa mnogokrat s slovenskimi narodnimi nošami tudi vidno predstavljal del slovenske narodne identitete v evropskem prostoru.

Obdobje naših intenzivnih godbenih potovanj  je trajalo  petindvajset let, najbolj intenzivna leta pa so bila od 1996 do 2009. Upad povabil na gostovanja se je začel kazati z ekonomsko  krizo po letu 2008, dokončno pa jih je zaenkrat  zaustavil leta 2020  zloglasni koronavirus, ki nas je vse neljubo presenetil in zaznamoval vse plati naših življenj. Z optimističnim upanjem, da se vse dobro lahko spet povrne,  poglejmo zdaj v predkoronski čas –  v zlata leta –  z namenom, da bodo lahko udeleženi godbeniki osvežili spomine na številne kraje in dogodke, mlajši člani pa dobili vzpodbudo za obisk vaj

   »Rotarijska harmonija« je bil moj moto v času od 2018 do 2019, ko sem predsedoval Rotarijskemu klubu Lipnica v Avstriji. S tem sloganom sem želel doseči, da bi med nami vladala prijetna in blagozvočna ubranost. Ker sem imel veliko glasbenih izkušenj, sem predlagal ustanovitev pihalnega orkestra, v katerem bi sodelovali rotarijci, štipendisti, ki jih naš klub vsako leto pošilja v mednarodni glasbeni tabor v Združene države Amerike, pa tudi pobudniki in privrženci rotarijskega gibanja. Idejo so člani kluba pozdravili in tako je postala ta zamisel eden od osrednjih projektov v času mojega predsednikovanja. Pri nastanku in delovanju tega orkestra, ki je bil v svetovnem merilu nekaj posebnega, so sodelovali moji številni prijatelji, med njimi: Albin Prinz, Volkmer Pötsch in Edmund Willinger iz Avstrije in Jure Legvart iz Slovenije.

Godbenice in godbeniki rotarijskega orkestra na prvi vaji v januarju 2019 v Glasbenem domu Gralla. Foto: arhiv E. Hartmana.

Orkester, ki še vedno deluje,

Projekt poletni glasbeni tabor Musica creativa je v letu 2020 zaradi zdravstvenih razlogov, kljub številnim prijavam, odpadel.

V gostoljubni obmorski Izoli pa se je med 15. in 21. avgustom leta 2021 zbralo nad 90 mladih glasbenikov. S svojimi mentorji so ob 40-letnici Musice creative pripravili program, ki je bil posvečen tudi 30-letnici slovenske osamosvojitve. V petek, 20. avgusta, so nastopili v Izoli v Letnem kinu Arigoni in v soboto, 21. avgusta, v ljubljanski Slovenski filharmoniji. Pozdravil jih je in bil  navdušen nad njihovim igranjem tudi predsednik Zveze slovenskih godb Boris Selko.

Prijavljenih je bilo manj mladih, ki so komaj dobro stopili na pot skupinskega muziciranja , vendar pa to ni bila ovira in so pod skrbnim vodstvom dirigenta Daniela Leskovica naštudirali štiri skladbe, njim dosegljive tako po tehnični kakor po izvedbeni plati. Uvodna je bila skladba Intrada skladateljice in pedagoginje Helene Vidic Lesjak. Skladba jim je bila blizu, saj ima kljub sodobnemu pristo

V obmorski Izoli je po lanskoletnem premoru med 15. in 21. avgustom potekal že 40. tradicionalni poletni godbeni tabor Musica creativa, ki ga organizirata Zveza slovenskih godb in Javni sklad za kulturne dejavnosti RS  z namenom, da se mladi glasbeniki izobražujejo in vključujejo v slovenske godbe in pihalne orkestre. 

Pihalni orkester Musica creativa

Udeleženci tabora, med katerimi so bili tudi številni mladi člani cerkniške godbe, so sodelovali v dveh orkestrih. V tednu celodnevnih intenzivnih vaj, tako sekcijskih kot tudi orkestrskih, sta dirigenta Mitja Dragolič in Daniel Leskovic s pomočjo strokovnih mentorjev za posamezna glasbila pripravila koncertni program, ki smo ga najprej slišali v Izoli v Letnem kinu Arrrigoni, zadnji dan tabora pa sta orkestra nastopila v prekrasnem ambientu Slovenske filharmonije v Ljubljani. Letošnje muziciranje sta zaznamovala jubileja, 40. obletnica Musice creative in 30. obletnica slovenske osamosvojitve. 

Pihalni orkester Musica creativa, podml

Nas parketu Radeške dvorane se je na tekmovanju zvrstilo 250 godbenikov in mažoret iz 7 društev širom Slovenije. Sodelovali so:

KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO GODBA LUKOVICA

KUD OBČINSKI PIHALNI ORKESTER TREBNJE IN TREBANJSKE MAŽORETE

DRUŠTVO GODBENIKOV ŠMARJE PRI JELŠAH IN MAŽORETE DRUŠTVA TRG SEVNICA

KULTURNO DRUŠTVO LAŠKA PIHALNA GODBA IN MAŽORETE LAŠKO

GODBA SLOVENSKIH ŽELEZNIC IN KLUB MAŽORETE RAP RADEČE

Poleg tekmovalnega programa je na parketu potekal tudi spremljevalni program, v katerem so nastopili:

Pihalni orkester Radeških papirničarjev, Vaška godba Vrh nad Laškim ter Steklarska godba Hrastnik in ekipe Radeških mažoret (ekipi Mini Radeških šefic, ekipa CICI Radeške mažorete, ) ter dva dueta iz Mažoret Dobrova (v sestavi Lea Savnik in Larisa Gerjovič, ter Anja in Manca Račič).

Tekmovanje slovenskih godb in mažoretnih skupin je razdeljeno v tri tekmovalne kategorije. O izbiri kategorije se godbe in mažoretne skupine odločajo samostojno, za tekmovalne kategorije pa imajo društva n

V 21. stoletju smo priča novi dimenziji glasbenega (tako izobraževalnega kot izvajalskega) izvajanja: »online« sodelujemo na različnih glasbenih tekmovanjih (prek spleta), sočasno imamo skupne vaje, čeprav se člani glasbene skupine nahajajo na različnih koncih sveta, hkrati spremljamo koncert kar na dveh lokacijah. Različni pretočni avdiovizualni sistemi ter zelo zmogljiva omrežja so spremenili tradicionalne načine in prakse glasbenega izvajanja in so omogočili tisto, o čemer so glasbeniki pred dobrimi sto leti lahko samo sanjali.

Glasbena tehnologija je spremenila tudi sodobne načine izvajanja izobraževanja. Med epidemijo smo iskali različne načine, kako ostati povezan in kako nadaljevati strokovna usposabljanja. Danes in v prihodnosti pa bosta časovna stiska in prevelika oddaljenost od mesta poučevanja lahko pozabljeni prav s pomočjo sodobne tehnologije. Ni ovir za spremljanje glasbenega pouka ali poučevanje glasbe po spletu. Včasih zadostuje samo dobro omrežje, malo bolj kakovostna