1936-2019
Emil Glavnik je prve korake v glasbi naredil že v rodnem Ljutomeru. Vojaško glasbeno šolo je najprej obiskoval v Vukovarju in nato dalj časa na Reki, izpopolnjeval pa se je tudi na oddelku za folkloristiko na glasbeni akademiji v Beogradu. Osemnajst let je igral v beograjskem pihalnem in salonskem orkestru, kasneje pa pri beograjskih simfonikih. Kot glasbenik je bil veliko na poti, igral je v različnih zasedbah od simfoničnih, salonskih in revijskih orkestrov do dixieland in big bandov. Igral je tudi v orkestru Titove garde, ki je bil elitni protokolarni orkester takratne skupne države. Emil je z njim prepotoval, kot je nekoč sam dejal, »pol sveta«, muziciral pa med drugim pred britansko kraljico Elizabeto II., sovjetskima predsednikoma Hruščovom in Brežnjevom, Haile Selasijem, Gamalom Abdelom Naserjem, Indiro Ghandi, Willijem Brandtom, Jimmyjem Carterjem in celo pred ameriško igralko Elizabeth Taylor.
Emil Glavnik je poznan kot aranžer, pianist in skladatelj klasične pa tudi popularne in narodno-zabavne glasbe. Med drugim je pisal otroške in zborovske skladbe ter filmsko glasbo, posebno bogat je tudi njegov opus skladb za pihalne orkestre. V njih pogosto slišimo tako slovenske narodne motive kot tudi narodne motive drugih balkanskih narodov. Zato so te skladbe zanimive najširšemu krogu občinstva. Med izjemno uspešnimi skladbami za godbe prav gotovo izstopajo rapsodija Logarska dolina (obvezna skladba na tekmovanjih v Sloveniji in Avstriji), Romantična variacija za tenorsaksofon (obvezna skladba na tekmovanju solistov Intermusica v Birkfeldu), fantazija Ciganska zgodba, štiristavčna suita V dolini tihi, fantazija Lapidarium, rapsodični skerco Biseri Ohridskega jezera, Momento Amoroso, Koroška rapsodija, Al' me boš kaj rada imela ter velik opus inštrumentalnih skladb za sestave v triu, kvartetu, kvintetu, sekstetu. Za svoje delo je že do leta 2003 prejel 29 natečajnih in festivalnih nagrad, večkrat je bil na tovrstnih tekmovanjih tudi član strokovnih komisij. Za izjemne umetniške dosežke na ustvarjalnem področju mu je leta 2006 Zveza slovenskih godb podelila tudi listino Bojana Adamiča.
S smrtjo Emila Glavnika je slovensko godbeništvo izgubilo eno izmed najvidnejših oseb in tudi enega najprepoznavnejših slovenskih skladateljev starejše generacije, izjemnega glasbenika, skladatelja, pianista in zvestega prijatelja. Z njegovim odhodom smo Slovenci in vsi, ki smo ga spoštovali in občudovali, izgubili neprecenljivega glasbenega ustvarjalca.
V imenu Zveze slovenskih godb in svojem osebnem imenu se globoko klanjam spominu na pomembnega človeka slovenskega godbeništva
Tone Urbas
Nov 29, 2021