Maribor, 24. november 2024

Ko stopi poslušalec v koncertno dvorano, se po koncertu večkrat zave, da ob našem vsakdanjem svetu vzporedno obstaja tudi svet, ki je večji in globlji od tega, ki ga vidimo, slišimo in zavestno doživljamo. Ta nevidni svet je izvor vseh stvari, ki jih spoznamo, uresničujemo, vpliva pa na vse in združuje vse v sebi.

Ko človek ostari, postanejo prsti bolj okorni, misli ne vrejo več kot slap in tudi jezik ni več tako gibčen, kot v mladosti. Starejši ljudje se zaradi ohranjanja zdravja zatekajo k telesni vadbi, umske sposobnosti pa ohranjajo z učenjem tujih jezikov ali reševanjem križank. Malokdo ve, da je prav glasba idealen vrelec mladosti, saj je koncertiranje prefinjena vadba telesa in prava masaža za možgane. Misli in telo ob igranju zahtevnih skladb delujejo bolj koncentrirano kot pri športniku, ki vozi slalom. Z odhodom starejših glasbenikov iz godb z zelo zahtevnimi programi ali pa z upokojitvijo se je pokazala vrzel, ki jo je idealno zapolnila ustanovitev veteranskih godb. Tako so v Sloveniji vrzel zapolnili: Prleška godba Društva upokojencev Ljutomer 1998, KD Mengeška godba – sekcija veteranov 2000, Godba veteranov Štajerske Ervina Hartmana 2002, KD Godba ljubljanskih veteranov 2005, Godba veteranov za 3. življenjsko obdobje Velenje 2007, Godba veteranov Žalec 2013, Godba veteranov Gambrinus Laško 2015 in Veteranska godba Straža 2019. Te godbe omogočajo svojim članom intenziven študij programov, so kraj srečanja in druženja glasbenikov in razveseljujejo s svojimi koncerti obiskovalce.

Godba veteranov Štajerske Ervina Hartmana je ob 120-letnici rojstva mariborskih skladateljev Draga Lorbka in Ervina Hartmana starejšega priredila koncert z naslovom Cvetje v jeseni v nedeljo, 24. novembra 2024, ob 17. uri, v dvorani Union v Mariboru. Godbo je pred dvaindvajsetimi leti ustanovil njen umetniški vodja Ervin Hartman. Kot zanimivost navajam še to, da članice in člani prihajajo kar iz dvajsetih godb in glasbenih zasedb Štajerske. Med njimi je kar tretjina iz avstrijske Štajerske.

Prvi dve izvedeni skladbi na koncertu KORENJAKI, koračnica in SUITA V PETIH STAVKIH sta bili posvečeni spominu Draga Lorbka. Starejši se morda spominjajo te impozantne glasbene osebnosti. Lorbek je bil po osnovni izobrazbi fagotist in dirigent vojaških godb. Skupaj z Bojanom Adamičem je vodil prvo partizansko godbo in v tistem času so nastale številne odlične koračnice, ki jih godbe še sedaj pogosto umeščajo na svoje programe, kot npr. Na juriš, Komandant Stane in številne druge. Bil je tudi aktiven na pedagoškem področju. Poučeval je na glasbeni šoli v Mariboru in vzgojil nekaj izvrstnih glasbenikov, ki so nato naredili sijajne kariere. Poznali smo ga tudi kot ustanovitelja pihalnega orkestra na Srednji glasbeni šoli Maribor in kot strokovnega sodelavca pri Zvezi slovenskih godb.

Njegovo koračnico so izvedli brezhibno, saj je na repertoarju vseh godb v Sloveniji. Ob izvajanju Suite v petih stavkih pa je potrebno dodati, da je še vedno samo v pisni obliki, torej v originalnem stanju in jo je Drago Lorbek zaupal Ervinu Hartmanu. Sedaj se note nahajajo v notnem arhivu poštnega orkestra. Torej pravo doživetje, saj je sicer nismo slišali nikjer drugje kot le na tem koncertu.

Drugi dve skladbi koncerta LJUBEZEN, mazurka in POHORSKE CVETLICE, uvertura, pa sta bili posvečeni pomembnemu mariborskemu glasbeniku Ervinu Hartmanu starejšemu, saj bo v decembru 2024 poteklo 120 let od njegovega rojstva. Predvsem nam je ostal v spominu kot glasbeni učitelj – po oceni je v času svojega poučevanja imel okrog 2000 učencev. Seveda je pomembno zaznamoval tudi godbeniško sceno, saj je več kot četrt stoletja vodil mariborsko poštno godbo, ki jo je nato kar 52 let nadvse uspešno vodil njegov sin Ervin Hartman mlajši. Ervin Hartman starejši pa je ob svojem pedagoškem delovanju in dirigiranju (oboje poleg druge redne zaposlitve) tudi pridno skladal. Njegov do sedaj znani opus obsega preko 80 glasbenih del. Dvema izmed njih smo lahko tudi prisluhnili, najprej mazurka z naslovom Ljubezen. Ta majhna, simpatična skladbica je prav na tem koncertu doživela svojo novo promocijo. Zakaj gre? Notni material je bil namreč v zelo slabem stanju, v rokopisu, zato se je godba odločila za revizijo dela in njen natisk. Skladba je živahno izzvenela. Po mazurki so veterani odigrali njegovo najobsežnejše glasbeno delo, uverturo Pohorske cvetlice, ki je bila pred leti tudi obvezna skladba na državnem tekmovanju pihalnih orkestrov Slovenije. Kljub zahtevnosti skladbe, je bila odlično izvedena in je prejela izvrsten odziv.

V drugem delu koncerta smo poslušali THE OLDIES DIXIE BAND, ki deluje pod okriljem GVŠEH. Dixieland je glasba, ki nudi obilo užitka v sproščeni improvizaciji tako glasbenikom kot poslušalcem, starejše spominja na mladost, vse pa navdaja s prvinsko energijo celega spektra čustev. Zato jih glasba, kot univerzalni jezik, način komunikacije duš, z neustavljivo močjo pritegne v vseh starostnih obdobjih in hkrati ponuja strastem sredstvo, da same igrajo. Te misli so bile gonilo ustvarjanja članov The Oldies Dixie Banda in neusahljiv vir njihove moči. Njihove skladbe nas v mislih z lahkoto zapeljejo in popeljejo med prvobitne izvajalce dixielanda v znamenitih ulicah Bourbon Street in Basin Street, v soparno noč ob delti Mississippija ali pa na Ezlek in na obrežje nam vsem ljube reke Drave… Poslušalec se mora samo prepustiti domišljiji, vibracijam in ritmu glasbe, tako kot so to storili fantje in svoje mladostne sanje prelili v zvok. Ansambel sestavljajo Rudolf Moge na klarinetu, Franc Lovrenčič s trobento, na saksofonu Vojko Trnjek, Matic Varl na pozavni. Po klavirju je udarjal Miran Antauer, kitaro igral Milko Hren, na kontrabasu je bil Branko Smrtnik in za bobnih Goran Zastavnikovič. Na nastopu je ansambel predstavil nekaj skladb z zgoščenk z naslovom Glasba in spomini ostajajo in nove zgoščenke Glasba je vrelec mladosti. Najprej so zaigrali WASHINGTON AND LEE SWING, M. W. Sheafe, v priredbi Paula Seversona in nato še CREOLE LOVE CALL, Duke Ellington, v priredbi Janija Goloba in na koncu MEMPHIS BLUES, W. C. Handy, prav tako v priredba Janija Goloba. Odziv je bil pričakovano živahen in dolgotrajen.

Preden so se glasbeniki posvetili zadnjemu dejanju koncerta, so ta trenutek izkoristili in objavili letošnje prejemnike odlikovanj Godbe veteranov Štajerske Ervina Hartmana, ki jih podeljuje Zveza slovenskih godb godbenim veteranom. Prejelo jih je 22 članov.

V sklepnem delu koncerta smo doživeli nekaj nepozabnih melodij, a ne samo izpod prstov veterank in veteranov, ampak so se godbi pridružili tudi solisti. V vabilu je organizator lepo napisal: »Ljubezen, to čudovito čustvo, ki nas spremlja v vseh obdobjih našega bivanja, bo prevevala tokratni glasbeni popoldan. Seveda ne gre samo za ljubezen do sočloveka, ampak do vsega, do živali, narave, skratka do vsega kar nas v času našega obstoja obdaja. In prav ljubezni, razumevanja in sprejemanja drugačnosti nam v teh zapletenih in neprijaznih časih pogosto primanjkuje. Misel na ljubezen je bila rdeča nit pri sestavljanju tokratnega koncertnega programa. Veseli bomo, če bodo poslušalci koncerta to ljubezen, izraženo z glasbo, začutili in je delček ponesli s seboj.«

In prav vse naslednje skladbe so bile prežete z ljubeznijo. Najprej so prisluhnili Tini Hanžel pri izvedbi MY SECRET LOVESONG, holandskega skladatelja Keesa Vlak, za njo pa je Pia Kralj zapela Robežnikove MLADE OČI. Izvedba obeh skladb je bila nabita s čustvi, ko so osiveli glasbeniki spremljali rosno mladi pevki s posebno pozornostjo in občutkom. Marsikomu v dvorani se je utrnila solza in poudarila misel; Ljubezen je kot solza, rodi se v očeh in pade na srce. Dolgi aplavzi, ki so sledili izvedbama, so bili poleg dobre izvedbe pesmi tudi dokaz, da je članica SNG Maribor gospa Dada Kladenik z odliko pripravila pevki na nastop.

V nadaljevanju koncerta se nam je predstavil kot solist na alt saksofonu nekdanji vodja TOTEGA BIG BANDA, znameniti trobentar in upokojeni redni profesor na Univerzi za glasbo v Gradcu Edvard Holnthaner s skladbo YOU RAISE ME UP, Brendan Graham in Rolf Lovland v priredbi Heinza Briegela. Odličnemu glasbeniku in profesorju, ki je koncertiral po odrih sveta, ni bilo težko ljudi pripraviti do izjemnih odzivov po zaigrani skladbi.

Za sklepni del koncerta je maestro Ervin Hartman izbral dve skladbi - s pevkama. Najprej je Tina Hanžel zapela čudoviti song iz muzikala »Elisabeth«, »ICH GEHÖR NUR MIR«, nato pa še Pia Kralj popularno skladbo THE ROSE, Amanda McBroom in Conny Rall. Gromki aplavzi so pospremili obe skladbi.

Prav ti neprekinjeni aplavzi so povzročili, da so godba, pevki in dirigent izvedli dodatek s skladbo TIME TO SAY GOODBAY!

Ta dodatek je povzročil navdušene ovacije in se tako nastopajočim na najlepši način zahvalil za izveden koncert. Stoječe ovacije na koncu, bile so edine v več kot dvajsetletnem koncertiranju godbenikov, so dokaz, da tudi za veterane velja, da je glasba njihova ljubezen in zaokroža smisel bivanja.

Rudolf Moge