Sinoči se je glavni odbor sestal in na podlagi procedure z veliko večino članov podprl kandidaturo mag. Antona Ropa za predsednika vlade. Prepričani smo, da med nami ni nikogar, ki se ne bi zavedal prelomnosti časa, v katerem živimo in ki pred nas prinaša veliko mero izzivov. Slovenija bo dobila novega predsednika vlade v trenutku, ko se zaključuje pomembno obdobje evropske zgodovine in stopa v veljavo nov konsenz, ki ga prvič v zgodovini soustvarjamo tudi Slovenci in nismo zgolj nemi opazovalci odločitev velikih sil. Slovenija se je razvila v državo ključnega pomena v regiji. Slovenija potrebuje vlado, ki se bo te vloge zavedala in bo znala kapitalizirati naš geopolitičen položaj. Naš uspeh ne pomeni samo blagostanja za državljanke in državljane Slovenije, temveč tudi jasno sporočilo in upanje za druge narode v jugovzhodni in srednji Evropi. Če ne uspe Sloveniji, bodo imeli šibke možnosti tudi na Madžarskem ali pa na Hrvaškem, ali pa na Poljskem ali pa v Bosni, a Sloveniji bo uspelo. V zadnjem času se zdi, da se v Sloveniji ne zavedamo dovolj pomena integracijskih procesov, ki potekajo po koncu hladne vojne. Širitev Evropske unije in zveze Nato so del istega geopolitičnega procesa, ki ima tudi svojo duhovno plat. Ni naključje, da časovno sovpadata širitvi gospodarskega in obrambnega segmenta, čeprav temu dejstvu v Sloveniji ne posvečamo dovolj pomena. Evropska varnost in razvoj sta še vedno odvisna tudi od vojaške prisotnosti Združenih držav Amerike v Evropi. V 20. stoletju so morali ameriški vojaki kar trikrat posredovati v Evropi, da so zagotovili zadostno vojaško in politično ravnotežje med vojskujočimi se narodi. Na žalost je bilo njihovo zadnje posredovanje nujno ravno v naši nekdanji skupni državi.

V Slovenski ljudski stranki pričakujemo, da bo nova vlada na čelu s predsednikom mag. Antonom Ropom znala pojasniti državljankam in državljanom pomembnost odločitve o vključitvi v zvezo Nato in da ne bo zgolj formalistično odgovarjala na najbolj pogosto postavljena vprašanja z brošurami in internetnim dialogom. Pomembno je, da se tudi vlada zaveda, da je sedanja stabilnost Slovenije pogojena s pričakovanji sosednjih držav, da bomo že kmalu v novi skupnosti.

Ali bo novi predsednik vlade kos tem nalogam? Izkušnje gospoda Ropa na področju procesov privatizacije, na področju socialnega varstva, na področju pokojninskih sistemov, na področju javnih financ so zagotovo mnogo močnejši argument za izvolitev za predsednika vlade, kot so njegove izkušnje na področju mednarodnih odnosov. Gospoda Ropa smo do konca 90. let prepoznavali predvsem po nekaterih neoliberalnih projektih, ki jih v zadnjih letih nadomeščajo kenezijanski prijemi proračunske politike. To je bilo še posebej vidno v funkcijah, ki jih je opravljal kot minister, torej v tistih prijemih proračunske politike, ki v sklopu z ostalimi mehanizmi socialno demokratskega gospodarskega modela vedno bolj spominjajo na švedskega. Ali bo novi predsednik vlade kos takšnim obratom?

Odločitev, da kandidira za predsednika vlade je velik izziv za njega osebno, za stranko, ki ga je predlagala in tudi za koalicijo, ki ga podpira. Nova funkcija na mestu predsednika vlade bo za njega tudi priložnost, da postori v maniri dobrega koordinatorja nekaj najnujnejših opravil, ki so še pred nami nedokončana.

Pred vstopom v evropski tečajnih mehanizem ER M2, bo vlada morala poskrbeti za dolgoročno znižanje inflacije pod 5% raven. Znižanje inflacije v Sloveniji bi lahko dosegli s sistemskimi spremembami, prilagoditvijo ekonomskih politik in z usklajeno politiko nadzorovanih cen. Pri tem pa vlada ne bo smela pozabiti na ustrezno politiko plač in na preoblikovanje trga dela, ki ga bo to obdobje najbolj prizadelo s povečanjem brezposelnosti. V ta namen bo vlada morala dokončati, kar je še ostalo nedokončanega pri reformi pokojninske in tudi zdravstvene blagajne, da bo država dobila več manevrskega prostora, ko bo izpostavljena ekonomskim šokom ob vključevanju v Evropsko unijo. Pričakujemo, da bo vlada že kmalu sprejela ustrezen protiinflacijski program, ki bo napravil ta proces bolj transparenten in bo omogočil izvajanje vseh naštetih ciljev. Dosedanja prizadevanja vlade na tem področju na nekaterih segmentih niso bila prepričljiva. Kritiko o tem je zaslediti tudi v evropskih institucijah. Toda recimo bobu bob. Z odločitvijo za kandidaturo za mandatarja se je mag. Rop izkazal kot pogumen politik. S to svojo odločitvijo je sprejel nase breme vseh nekaterih ključnih spodrsljajev v vladah, v katerih je sodeloval kot minister. Vedel je, da se bo to zgodilo, istočasno pa predsednik taistih vlad čist odhaja na novo mesto predsednika države. Na tem mestu predvsem priznanje za pogum mag. Ropu.

Kot rečeno, v Slovenski ljudski stranki podpiramo njegovo odločitev, da postane mandatar vlade. Pričakujemo pa, da se bodo nekateri projekti, o katerih je bilo prej na kratko govora, pričeli nemudoma izvajati. Slovenija je lahko uspešna le, če bo njena ekonomija dinamična. Za učinkovito ekonomijo pa je potrebna vključitev celotne države. Tako, da blaginja postane stvar skupnega pomena, cilja in narodovega ponosa. Pomembno je graditi na zaupanju, ne samo znotraj podjetij, temveč znotraj celotne družbe. Z zaupanjem mislimo težnjo k skupnemu cilju, za katerega si vsi prizadevamo ter iz njega tudi vsi pridobimo. V mislih imamo delniško ekonomijo. Ekonomijo, kjer naj dobi vsakdo priložnost, kjer zmožnost zaslužka in napredovanja ni le domena izbrancev. To je ekonomsko opravičilo za socialno kohezijo, za močno družbo z izrazito socialno zavestjo. Razlogi za ustvarjanje delniške ekonomije so globoke. Pomenijo tudi zavezanost vlade, da se korenito loti odprave brezposelnosti, saj le-ta prepogosto vodi v revščino, socialno izključenost, probleme znotraj družine, kriminal.

Zaključujemo z ugotovitvijo, da Slovenska ljudska stranka kot koalicijska stranka po našem mnenju v okviru resorjev, ki jih v vladi vodi, uspešno sodeluje v okviru vladne politike. Istočasno pa pripravljamo še nekaj drugih projektov, ki nastajajo v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki in upamo, da jih bomo lahko v koalicijskih pogajanjih vgradili v dodatno koalicijsko pogodbo.