Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke predloženi zakon podpira. Iz izkušenj v preteklosti se je izkazalo, da so sedanje zaostanke pri izdaji lokacijskih in gradbenih dovoljenj in tudi enotnih dovoljenj za gradnjo v večjem delu posledica tega, da so morale upravne enote za manjša dela in za enostavne objekte prav tako voditi upravne postopke, vključevati v te postopke stranske udeležence in izdajati odločbe o dovolitvi priglašenih del. Ker pa te odločbe zaradi številnih pritožb in tožb z letom niso postale pravnomočne, sta posledično obstajali za investitorje samo dve možnosti. Ali ustaviti investicijo, ali pa takšen objekt ustaviti brez dovoljenja. To velja tudi za takšne objekte, za katere je občina sama sprejemala odloke o določitvi pomožnih in drugih objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje.
Zato podpiramo tiste rešitve predlaganega zakona, s katerimi se najprej definira zahtevne, manj zahtevne in enostavne objekte, podrobnejšo določitev teh vrst pa prepustiti podzakonskemu aktu, s katerim bo na poenoten način določena tudi njihova največja velikost, način gradnje in rabe ter pogoji za njihove odmike od meje sosednjih zemljišč. Kasneje ob pripravi in sprejemanju izvedbenih prostorskih aktov, to je prostorskega reda in lokacijskih načrtov, bo občina sama znala podrobneje urediti takšne pogoje. Izvedbeni prostorski akt bo namreč za takšne enostavne objekte in delo določal oblikovne pogoje, s tem pa tudi omogočil, da se graditev objektov prilagodi tudi krajevnim značilnostim oziroma specifičnostim.
Pohvalimo lahko tudi sedmi del zakona, 7. poglavje, to je poglavje o prehodnih in končnih določbah. Napisanih je v ta namen kar 50 členov na 11 straneh. Tisti, ki smo se srečevali z zakonom o gradbenih dovoljenjih v svojih dosedanjih službah, vemo da je vsaka sprememba zakona prinesla nekaj prehodnih določb, ki pa niso bile natančno in pogosto smo delali del po starem, nekaj po novem, nekaj pa tudi vmes. In tako je bila na tem področju precej, precej velika zmeda. Ta zakon pa je res lahko vreden pohvale, ker ureja v prehodnih in končnih določbah takojšen prehod na novo ureditev.
Predloženi zakon podpiramo tudi zato, ker z njihovih prehodnih določb izhaja, da se bodo enostavni objekti po dnevu njegove uveljavitve tako lahko začeli graditi brez gradbenih dovoljenj, če bo iz lokacijske informacije, ki jo bo izdala občina, razvidno, da izpolnjujejo pogoje, kot jih določajo sedanji občinski odloki o pomožnih objektih (prvi odstavek 209. člen), saj se podaljšuje veljavnost sedanjih občinskih odlokov o pomožnih objektih vse do postopne njihove nadomestitve z novimi izvedbenimi in prostorskimi akti (11. točka prvega odstavka 238. člena), s čimer bo omogočeno tudi kvalitetnejše življenje naših občanov in bodo odpravljeni sedanji zaostanki na področju upravnih dovoljenj. Da bodo tudi obnovitvena dela na kategoriziranih občinskih cestah in tistih gozdnih cestah, ki jih v skladu s predpisi o gozdovih lahko uporabljajo tudi drugi uporabniki, izenačena z rekonstrukcijami državnih javnih cest in zato tudi za takšna dela, ki se bodo štela za vzdrževalna dela v javno korist, ne bo potrebno več gradbenega dovoljenja (v drugem odstavku 198. člena), s čimer bo omogočen tudi pospešen gospodarski razvoj zlasti manjših občin. Da se bo za vse vrste stanovanjskih in nestanovanjskih, poslovnih stavb, ki so bile zgrajene pred letom 1967 in bodo z dnem uveljavitve predlaganega zakona v uporabi, štelo, da imajo uporabno dovoljenje, če bodo evidentirane v zemljiškem katastru (1. točka prvega odstavka 200. člena), s čimer pa bo občini tudi omogočeno evidentiranje vseh vrst stavbnih zemljišč, s tem pa bo tudi do uveljavitve novih predpisov o davku na nepremičnine omogočen učinkovitejši zajem nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč. Ob tem stališču nikakor ne moremo mimo 242. člena, ki govori o prenehanju odmere odškodnine zaradi spremembe namembnosti zemljišča in gozda. Tovrstnega plačila države Evropske unije ne poznajo. Take odškodnine “da ali ne”, so le naša politična odločitev. Res pa je tudi, da tovrstnih odškodnin države Evropske unije tudi ne prepovedujejo. Dobro pa je, da vemo, kako je tam, kamor želimo.
Ob vsem tem pa le nastaja nelagoden občutek. Na primer, ob gradnji slovenskih avtocest so bogate lokalne skupnosti, kjer so se avtoceste že zgradile, tudi že dobili izplačano odškodnino. Za enako gradnjo na obrobju Republike Slovenije pa to obveznost ukinjamo. Marsikdo bi rekel, da bi morali za isti objekt enake avtoceste veljati za vse ista merila. Le kje je tu ustavna enakost pred zakonom, se sprašujem.
O samem zakonu o kmetijskih zemljiščih, v katerega smo danes z zakonom o urejanju prostora in sedaj z zakonom o graditvi objektov krepko posegli, bomo govorili, ko bo prišel v parlamentarno razpravo. Pričakujemo, da bo to v začetku leta 2003.
Poslanska skupina bo zakon podprla.