V nadaljevanju pa na naših straneh objavljamo še vsebino pisma Franceta Bučarja:
Spoštovani!
Tik pred nami je 23. marec, ki bo v vsakem primeru ena najpomembnejših prelomnic v naši narodni usodi. Odločalo se bo, ali vstopimo v skupnost evropskih narodov, kamor sodimo po svoji kulturi in zgodovinskem izročilu, ali pa se iz tega kroga izločimo. Izločitev pomeni našo narodno osamitev, saj druge izbire nimamo. To pa v razmerah današnjega sveta dolgoročno pomeni obsodbo na narodno smrt.
Sodeč po javnomnenjskih raziskavah in poročilih naših medijev se naši ljudje večinoma ne zavedajo usodnosti odločitev, pred katerimi stojijo. Ustavljajo se ob vrsti dejanskih težav, nejasnosti, napak, spodrsljajev in tudi žrtev, ki so povezana s tem vključevanjem, ki pa zgubijo svojo težo in postajajo obrobnega pomena ob dalekosežnosti posledic, ki so zvezane s temi odločitvami. Tudi mnogi politiki s svojim zadržanjem dostikrat ustvarjajo pri državljanih negotovost, ali so sami dejansko za vključevanje v EU in NATO. Tvegamo, da bomo napačno odgovorili na ta edinstveni zgodovinski izziv.
Slovensko panevropsko gibanje se je zato odločilo, da dejavno poseže v oblikovanje javnega mnenja za pozitiven odgovor na ta izziv. Smatramo, da je ta korak ne samo naša dolžnost ampak da imamo za to tudi vso moralno upravičenost. Vedno smo naše vključevanje v EU in NATO spremljali s kritičnimi pripombami in utemeljenimi predlogi.
Zato se naše gibanje obrača na vrsto vidnih ljudi v naši javnosti, ki se zavedajo zgodovinskega pomena odločitev, pred katerimi stojimo, in ki so pripravljeni zastaviti v ta namen avtoriteto svojega položaja in ugled svoje osebnosti. Predlagamo v podpis posebno javno izjavo, ki naj javnosti predoči usodnost sedanjih odločitev in preseže s tem povezane drugorazredne pomisleke, ki jih imamo do posameznih ureditev lahko tudi sami.
ZGODOVINSKA PRILOŽNOST
Slovenija je znova pred zgodovinskimi odločitvami. Na referendumu 23. marca bomo njene državljanke in državljani odločali o vstopu v Evropsko unijo in Severnoatlantsko zavezništvo.
Vstop v ti dve organizaciji pomeni, da se kot evropska država vračamo v kulturno-politični krog, v katerem smo se zgodovinsko izoblikovali kot narod s svojo individualnostjo, in da jo tudi ohranimo. Je odločilen korak na poti, na katero smo stopili s plebiscitom v decembru 90. leta.
Evropa se povezuje v novo nadnacionalno skupnost. Išče svoj prostor, vpliv in odgovornost v hitro spreminjajočem se svetu. Izključitev iz tega procesa bi za Slovenijo pomenila lastno izločitev in mednarodno osamitev, ki bi ogrozila ne samo našo državnost, ampak celo naš nacionalni obstoj.
Odločitev za EU je povezana z vključitvijo v NATO. Večinoma so članice EU tudi članice NATO. EU še nima lastne obrambne organizacije in jo bo morala v prihodnosti šele zgraditi. Sodobna obramba tehnološko in finančno presega zmogljivosti sleherne posamezne države. Zato so nujni sistemi kolektivne varnosti, v katerih se bomo zavzemali za mir in varnost kot globalni vrednoti. Če nista zagotovljeni vsem, nista nikomur.
Za Slovenijo je odločitev za ti dve organizaciji priložnost, ki nam jih je zgodovina nudila le redkokdaj in se zamujene ne vračajo.
Obe organizaciji se prilagajata novim razmeram. Oblikuje se njuna nova podoba. Zato se soočata z vrsto odprtih vprašanj, na katere še iščeta odgovore. Mnoga zadevajo tudi nas. Rešili jih bomo le tako, da se vključimo v njihovo skupno razreševanje, ne z lastnim izločevanjem. S tem bi odločanje tudi o lastni usodi prepustili drugim.
Zavedajoč se izjemne zgodovinske odgovornosti za našo narodno prihodnost, pozivamo vse sodržavljane Slovenije, da se v zavesti neponovljivosti te odločitve udeležite skorajšnjih referendumov in se na njih odločite za naš vstop v obe organizaciji, EU in NATO.
Vabimo vse, ki mislijo enako, da se nam v tem vabilu pridružijo.
V Ljubljani, 7. marca 2003
Seznam prvih podpisnikov_
Prvi podpisnik_
01. prof.dr. France Bučar, predsednik Slovenskega panevropskega gibanja
Ostali podpisniki_
02. Milan Kučan, nekdanji predsednik Republike Slovenije
03. prof. dr. Boštjan Žekš, predsednik SAZU
04. Janez Stanovnik, nekdanji predsednik predsedstva SRS
05. dr. Spomenka Hribar, sociolog
06. dr. Franc Rode, slovenski metropolit in ljubljanski nadškof
07. mag. Geza Erniša, škof Evangeličanske cerkve
08. Niko Grafenauer, pesnik
09. Drago Jančar, pisatelj
10. dr. Franc Kramberger, mariborski škof
11. mag. Metod Pirih, koprski škof
12. Barbara Brezigar, vrhovna državna tožilka
13. mag. Mitja Deisinger, predsednik Vrhovnega sodišča RS
14. prof. dr. Peter Jambrek, dekan fakultete za podiplomske in evropske študije