Ali želi vlada ohraniti usnjarsko industrijo v Sloveniji? In če želi, kaj bo storila za njihovo tehnološko usposabljanje in konkurenčno nastopanje na svetovnih trgih?
Drugo vprašanje pa je Franci Rokavec postavil ministrstvu za obrambo. Poudaril je, da je že v mesecu januarju postavil pisno poslansko vprašanje, na katero je dobil odgovor. Konkretno gre za problem ukinitve izpostave za obrambo v Litiji in prenos te dejavnosti kot izpostavo v Trbovlje. Oba občinska sveta_ Občina Šmartno pri Litiji in Občina Litija sta tej odločitvi, ki je bila sprejeta mimo volje in odločitve omenjenih dveh občin, ostro nasprotovali in zahtevala takojšen razgovor s pristojnimi organi ministrstva. Od tega časa je minilo že enajst dni, ministrstvo pa še vedno ni posredovalo nobenega odgovora. Dejstvo je, da je ta organizacijska povezava nepragmatična saj se je Litija vedno nagibala k Ljubljani. To pomeni, da bo določena zadeva občana najprej posredovana v Trbovlje, potem pa v nasprotno smer proti Ljubljani.
Poleg tega je odločitev ministrstva za obrambo nesprejemljiva tudi zato, ker je bila Litija vedno v okviru ljubljanske uprave za obrambo, ne pa trboveljske. Tudi zaradi nove reorganizacije na področju zaščite in reševanja se občanke in občani v obeh občinah opravičeno sprašujemo, ali ni to del »tihega scenarija« oblikovanja bodočih regij. Zato bi še enkrat želel, da se takoj izpostavi kontakt z obema lokalnima skupnostma in najde ustrezno rešitev. Oba občinska sveta sta predlagala revizijo te odločitve in zato tudi upravičeno pričakujemo najprej pogovor, potem pa tudi smiselno, bolj ustrezno rešitev.
Minister za obrambo dr.Anton Grizold je bil odsoten, zato je Rokavec predlagal, da na naslednji seji minister ustno odgovori na njegovo vprašanje.
Ministrica dr.Tea Petrin je pri posredovanju odgovora uvodoma želela obvestiti, da je Vlada RS že na svoji seji, 19. decembra 1999, sprejela program prilagajanja slovenske usnjarske in obutvene industrije pogojem notranjega trga Evropske unije v obdobju 2000 do vključno leta 2003.
Ministrstvo za gospodarstvo že od začetka leta 2000 izvaja program prestrukturiranja oziroma prilagajanja slovenske usnjarske industrije k pogojem notranjega trga Evropske unije. Program je bil tudi potrjen v Evropski komisiji in redno poročajo, kako se le-ta izvaja.
Zavzemajo se predvsem v smeri povečanja konkurenčne sposobnosti podjetij v tej industriji. Dogovorjeno je bilo, da so najpomembnejše razvojne spodbude na področju trženja, tehnološke prenove in na področju človeških virov. Ta program ni usmerjen v finančno prestrukturiranje v ožjem smislu, temveč je pripravljen kot program razvojnih spodbud, zato tudi odgovornost za razvojne odločitve nosijo seveda sodelujoča podjetja in ne država. V izvajanje tega programa je bilo do sedaj vključenih več kot 75% podjetij iz te panoge tako po številu zaposlenih, kot tudi po prihodku.
Potrebno je vedeti, da se bo ta program, ki je edini vertikalni ali sektorski program, ki je bil izposlovan v procesih pogajanja z Evropsko unijo, iztekel leta 2003. Vendar to ne pomeni, da potem podjetja v tej panogi ne bodo več deležna pomoči. Pomoč se bo še naprej dodeljevala, hkrati pa se bodo zagotavljala tudi dodatna sredstva za podporo delovanju skupnih tehnoloških centrov in za oblikovanje proizvodno-storitvenih mrež.
Podjetje IU Vrhnika pa ima na razpolago kar nekaj možnosti. Ministrica je omenila zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb, na podlagi katerega lahko podjetja, ki zaidejo v resne težave pridobijo pomoč. Seveda če se dokaže, da je za njihov obstoj možno z določenim prestrukturiranjem zagotoviti, da postanejo tržno sposobna podjetja. Ne glede na ta zakon pa prestrukturiranje podjetja IU Vrhnika že poteka. V pripravi je aneks k pogodbi o poroštvu Republike Slovenije in konverzija terjatev Republike Slovenije do družbe IUV d.d. Konverzija zato, ker bi s tem omogočili pridobitev delnic oziroma delniškega paketa, ki bi bil večji od 50% kapitala, kar bi omogočilo pridobitev strateškega partnerja. Ves program prestrukturiranja teče skupaj s podjetjem. V finančno sanacijo se država vključuje prek poroštev. Pri poroštvih država jamči do 80% zneska kredita, z aneksi k poroštvenim pogodbam pa se obrestna mera zniža na TOM + 5%. Poleg tega bo k finančnemu prestrukturiranju veliko pripomoglo tudi to, da družba namerava prodati poslovno nepotrebno premoženje.
Rokavec je v nadaljevanju poudaril, da je bil odgovor ge.ministrice zelo izčrpen, pa vendar je dejstvo, da je bil pred nekaj leti ukinjen IU Šoštanj. V Šmartnem pri Litiji so zaposleni zaskrbljeni in bi zato želeli, ker sta to edina dva segmenta usnjarske industrije v Sloveniji, da vlada izkoristi vse možnosti, tako proračunske kot zakonodajne, da se usnjarska industrija reši in obdrži.
