Pri reševanju statusa teh oseb od razveljavitve 81.čl Zot dalje pa moramo določiti možnost individualne obravnave primerov, ker so razlogi, zakaj nekdo ni želel ali mogel urediti statusa,od osebe do osebe različni.
Pri tem moramo upoštevati tudi dejstvo, da tem osebam niso bile kršene človekove pravice, ker lahko, po naši ustavi in drugih zakonih, ki veljajo pri nas, uveljavljajo svoje pravice pred sodiščem neprekinjeno.
V SLS menimo, da moramo na to vprašanje gledati v luči takratnih dogajanj, ko so se urejala razmerja v nastajajoči državi. V času osamosvajanja in ustvarjanja nove države, je le-ta morala vedeti, koliko državljank in državljanov pravzaprav ima in koga sprejema v svoje »jasli«.
Nova Ustava je bila razglašena 23.12.1991, zakon o tujcih in zakon o državljanstvu Republike Slovenije pa sta nastajala pred tem.
Državni zbor je po Ustavni odločbi leta 1999 sprejel poseben Zakon o urejanju statusa za državljane naslednic nekdanje SFRJ in za njih določil poseben postopek za pridobitev dovoljenja za bivanje. Svoj status si je lahko uredilo 14.100 oseb, 10.759 pa je odjavilo bivališče v Sloveniji..
Glede na podatke notranjega ministrstva imajo neurejen status predvsem osebe, ki takrat niso želele zaprositi za državljanstvo Republike Slovenije ali pa so že dobile negativne odločbe.
Nekateri izmed njih so si status naknadno uredili ali so se vrnili v svoje države, ostane torej še 4205 oseb, ki si niso urejale nobenega statusa.