Janez Podobnik je poudaril, da je pozitivno, da Državni zbor spreminja ustavo ob sodelovanju stroke in tudi ob čim večji podpori le-te.
V 1. členu temeljne ustavne listine je zapisano, da je Republika Slovenija samostojna in neodvisna država. V slovensko ustavo kot ustavodajalci zavestno zapisujemo ustavne določbe, na podlagi katerih bo Slovenija na ustavni ravni gradila svojo evropsko identiteto. Ali kot je zapisano v obrazložitvi - namen 3a člena je odpreti ustavnopravno možnost, da se z mednarodno pogodbo, ki se ratificira z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev, torej z enako večino kot je potrebna za spremembo ustave, prenese izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodne organizacije. S takšno spremembo ustave ne nastanejo nikakršne mednarodnopravne posledice, niti se z njo ne prenese izvrševanja suverene pravice na nobeno mednarodno organizacijo. Sprememba ustave namreč zgolj dopušča možnost, da do takšnega prenosa suverenih pravic v prihodnosti pride. V Slovenski ljudski stranki se veselimo te možnosti in smo prepričani, da bo do tega prišlo. Slovenska ustava bo postala sestavni del evropske ustavnosti. V SLS ta novi položaj razumemo izrazito pozitivno, ustvarjalno, saj se bomo po našem trdnem prepričanju, ob veliki podpori slovenskih volivk in volivcev za vstop v Evropsko unijo na referendumu 23. marca, v prihodnjem letu vključili v dinamično razmerje z evropskim pravnim redom.
V Slovenski ljudski stranki podpiramo predlog, da se v ustavo zapiše, da Slovenija vstopi v obrambno zvezo z državami, ki temeljijo na spoštovanju načel pravne države in demokracije. V ustavo se zapiše tudi, na kakšen način bodo državljanke in državljani Republike Slovenije soodločali o vstopu v obrambno zvezo. Pri napornem oblikovanju političnega dogovora o vprašanju narave tega referenduma smo bili ves čas zelo aktivni. V Slovenski ljudski stranki zaupamo slovenskim volivkam in volivcem, da bodo, kljub nekaterim zapletenim okoliščinam, po lastnem premisleku na referendumu, 23. marca, podprli vstop v zvezo Nato.
V poslanski skupini Slovenske ljudske stranke smo prepričani, da v Državnem zboru kot ustavodajalci ravnamo modro, ko kot ustavno normo zapisujemo novo ustavno dolžnost vlade. Ta bo pri zadevah, vezanih na sodelovanje Slovenije v mednarodnih organizacijah, na katere Slovenija prenese izvrševanje dela suverenih pravic, sprotno obveščala Državni zbor in upoštevala njegovega stališča. Ta zaveza je po našem mnenju spodnja meja, saj menimo, da je potrebno ohraniti raven parlamentarne pristojnosti.
Po mnenju poslanske skupine SLS bi bilo z vidika ustavodajalca modro, da bi našli neko zelo kratko formulacijo, ki bi govorila tudi o možnosti izstopa iz mednarodnih organizacij. Nagibamo se k mnenju, da je primerneje, da se postopek morebitnega izstopa predvidi vnaprej, torej z več razmisleka in s potrebno distanco. Glede na to, da se večina ni strinjala s tako rešitvijo oz. se jim je zdela nepotrebna, seveda spoštujemo večinsko odločitev.
V poslanski skupini SLS smo zadovoljni, da je bilo doseženo soglasje glede restriktivnega pristopa do spreminjanja 47. člena (izročanje naših državljanov), ki smo ga v naši poslanski skupini zagovarjali od samega začetka. SLS podpira stališče pomembnosti ohranitve varstva slovenskih državljanov, zato pozdravljamo rešitev, da se možnost izročanja omeji le na mednarodno sodišče in države članice Evropske unije.
Glede predlaganih sprememb 68. člena ustave smo bili v poslanski skupini SLS že od samega začetka zadržani. Strinjamo se s stališčem Strokovne skupine, da uradna obljuba, ki jo je dala Slovenija, da bo 68. člen spremenjen v skladu z vladnim predlogom, ne bi smela predstavljati ovire za povsem avtonomno strokovno ovrednotenje tega problema, vendar pa razumemo potrebo, da se dana politična obljuba spoštuje.
Poslanska skupina SLS je soglasno podprla predlagane ustavne spremembe. Zadovoljni smo, da je bil vložen še ta končni napor članov Ustavne komisije in strokovne skupine, ki nas je ločil od tega, po naši oceni, strokovno pripravljenega ustavnega zakona.