Na seji Državnega zbora je predstavnik poslanske skupine SLS uvodoma dejal, da je sprejem slovensko-hrvaške pogodbe o JEK politična odločitev. Svoje mnenje je že posredovalo ustavno sodišče, dva ustavna sodnika sta podala ločeno mnenje, seznanjeni pa smo bili tudi z mnenjem uglednih pravnih strokovnjakov.
Ratifikaciji so že več kot leto dni nasprotovali predstavniki ene od pomembnih slovenskih regij, to je posavske regije, kjer je tudi lociran jedrski objekt. Ratifikaciji je nasprotoval tudi pomemben del slovenske strokovne javnosti in del slovenske politične javnosti.
V poslanski skupini SLS smo prepričani da ratifikacija omenjene pogodbe nikakor ne pomeni, da se zaključi proces ugotavljanja oškodovanja državnega premoženja pri trgovanju z energijo iz hrvaškega dela Jek. Zato je ustanovljena parlamentarna preiskovalna komisija, ki naj s svojim delom nadaljuje. Storjene nepravilnosti posameznikov, tako pravnih kot fizičnih oseb naj se ugotavljajo naprej.
Pri glasovanju o omenjeni meddržavni pogodbi so poslanci poslanske skupine SLS, ki so glasovali po svoji vesti, upoštevali dve ključni izhodišči: Kakšen je odnos lokalne skupnosti in kakšen je odnos stroke do tega vprašanja?
Menimo, da so posavske občine upravičeno zahtevale jamstvo za varno odlaganje radioaktivnih odpadkov in razgradnjo Nuklearne elektrarne Krško. Zahteva posavskih občin je neodvisna od meddržavne pogodbe in je trajna. Prebivalce tega območja zanima predvsem njihova varna prihodnost. Lokalna skupnost upravičeno želi tudi jasna stališča o odgovornosti za upravljanje z jedrskim objektom, točno določenimi roki za razgradnjo, odlagališčem radioaktivnih odpadkov in predvsem finančnimi zagotovili, da se bo to zgodilo. In šele nazadnje, upravičeno zahtevajo tudi trajni sistem nadomestil.
V poslanski skupini SLS smo prepričani, da so lokalni politiki v Posavju opravili dobro in častno delo in da so navedbe v medijih, da gre zgolj za zavzemanje za lokalni denar in občinski proračun neupravičene.
Prepričani smo, da je bilo nekoliko odlašanja z odločitvijo o ratifikaciji pozitivno, vsaj zaradi tega, ker se je vmes »zgodil« osnutek evropske direktive. Z dodatnim poročilom oziroma pridržkom smo vsaj delno vgradili nekaj možnih varovalk, na podlagi katerih bomo lahko rekli, da bo Slovenija v primeru, če se nekatere določbe iz pogodbe zaradi kakršnihkoli razlogov ne bodo uresničevale, sledila direktivam Evropske unije, ki so absolutno nad politično večino v katerikoli državi, s katero ima Republika Slovenija mednarodno pogodbo.