V razpravo so se vključili tudi poslanci Slovenske ljudske.V nastopu se je vodja poslanske skupine najprej oprl na koalicijsko pogodbo, v kateri na področju šolstva in znanosti piše, da se bodo podpisnice zavzemale za zagotavljanje možnosti vsem mladim, ki so pripravljeni in to zmorejo, da dosežejo najmanj štiriletno srednješolsko izobrazbo. V pogodbi je konkretno zapisano ,da delež mladih, ki obiskuje gimnazijske programe v prihodnje v prvih letnikih postopoma doseže 40 odstotkov in da bo delež mladih , ki bodo obiskovali katerikoli štiriletni program v naslednjem desetletju presegel 70 odstotkov generacije.
Za poslance SLS so to tehtni razlogi, na podlagi katerih poslanska skupina Slovenske ljudske stranke predlogu Zakona o dopolnitvi zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ne more nasprotovati. Prav ta zakon naj bi po mnenju poslanske skupine SLS postavil Državni zbor v situacijo, da ponovno razmisli, kakšen je njegov odnos do področja izobraževanja.
In še dodatna utemeljitev SLS : “Slovenske družine v obdobju tranzicije so v krizi. Vedno več mladih se ne odloča za ustvarjanje družin in vedno več zakonov propada. Pomagajmo jim. Tam kjer lahko pomagamo. Še posebno ogrožene družine, ki živijo na obrobju urbanih središč, ki jih je prizadela brezposelnost. Neoliberalne vrednote devetdesetih let so opredelile ljudi kot stroške. Tudi sredstva za izobraževanje so stroški. Omogočimo vsakemu mlademu prebivalcu Slovenije, da se izobražuje. V zadnjih desetih letih se je število prejemnikov pomoči za prehrano v osnovni in srednji šoli povišalo za več kot 100 odstotkov. Sedaj je pomoči deležnih že več kot petina naših otrok. V zadnjih petih letih je število vpisov v srednje šole padlo. V slovenskih gimnazijah vedno težje uspevajo otroci, ki prihajajo iz družin, katerih starši niso končali srednje šole. Predlagana sprememba zakona poslanskih kolegov, ki sicer prinaša za državni proračun nove finančne obveznosti seveda ni simpatična za državne finance. Zagotovo pa jo podpirajo tisoči staršev otrok, ki vedno težje zmorejo sami nositi stroške za šolajoče otroke, tudi če bo zaradi tega kakšen mesec kasneje izgrajen kakšen priključek na avtocesti med Barcelono in Kijevim ali pa bo zamujala izgradnja kakšnega novega schengenskega mejnega prehoda.
Pomoč, ki jo prinaša predlagana sprememba zakona, sodi med naložbe v človeški kapital, ki so po številnih raziskavah zelo učinkovite, še posebno v izobraževanje po končanem obveznem šolanju. Naložbe v človeški kapital izboljšujejo možnosti posameznikov na trgu dela, tako pri iskanju delovnih mest kot pri zasedbi bolje plačanih delovnih mest. Naložbe v človeški kapital so zelo pomembni faktor gospodarske rasti in prinašajo tudi nekatere neekonomske koristi, kot je boljše zdravstveno stanje in koristi večje konkurenčnosti pri uveljavljanju na delovnem mestu, na podlagi boljšega znanja. Raziskave dokazujejo, da je zelo pomembno, da država omogoči mladim enakopraven dostop do izobraževanja, tudi po končanem obveznem šolanju, med katere sodijo tudi različne finančne spodbude, kot je nadomestilo za stroške prevoza v šolo.“
Predlog Zakona o dopolnitvi zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja žal v prvi obravnavi ni dobil zadostne podpore, zmanjkala sta dva glasova. Vsi poslanci SLS pa so predlog zakona podprli.