Dejstvo, da vlada predlaga predlog sprememb proračuna za leto 2003, nas ne preseneča. Najprej zato, ker ko smo se odločili, da bo slovenska država imela dveletni proračun, je bila s tem že implicitno sprejeta tudi odločitev, da bo ob tem potrebno prilagajati izhodišča, predvsem na strani proračunskih virov. Istočasno pa tudi na strani proračunskih izdatkov novo nastajajočim makroekonomskim pogojem. In še posebej splošnemu stanju gospodarstva.

V Slovenski ljudski stranki kot vladni stranki, bomo še naprej podpirali vlado v tistih prizadevanjih za pokritje oziroma sestavo državnega proračuna, ki bo temeljil tudi na nekaterih predlaganih predpostavkah tekočega zadolževanja. Danes je bil mag. Rop prav pri tej točki zelo jasen in je povedal točne ali če hočete trde številke o netu zadolževanju države in še posebej o dodatnem zadolževanju. Zelo pomembno pa je vprašanje, kakšne so predpostavke tekočega zadolževanja. Istočasno bomo pa v Slovenski ljudski stranki še naprej predlagali in tudi podpirali nekatere ukrepe, ki so bili na našem nastopu na tem mestu že predlagani ob sprejemu rebalansa proračuna za leto 2000.

Slovenske javne finance, v tem okviru tudi zdravstvena in pokojninska blagajna, so v takem stanju, da je potrebna njihova reforma. Takšna reforma pa ne bo možna brez konsistentnega gospodarskega programa, ki bo zagotovil učinkovito uporabo proračuna. V postavkah_ nakup in gradnja osnovnih sredstev in investicijski transferji -, kot je povedal mag. Rop, bo za leto 2003 znašal 155,5 milijard slovenskih tolarjev, kar pomeni 16,9% rast glede na obseg sredstev v letošnjem letu, ter spodbude za stanovanjske gradnje, ki se bodo v letu 2003 povišale za skoraj 40%, in se bodo v naslednjih letih še poviševale in mi to podpiramo!!! V teh dveh postavkah_ nakup in gradnja osnovnih sredstev in v postavki stanovanjske gradnje je pravzaprav skrita osnovna skrivnost slovenske gospodarske rasti. Mi se strinjamo, da gospodarstvo potrebuje obsežna proračunska sredstva za novo gospodarsko rast, smo pa prepričani, da njihova sedanja lokacija ni v celoti korektna, kajti temelji na ohranjanju sedanjih gospodarskih subjektov in ne povzroča nujnega nadaljevanja prestrukturiranja podjetij. Kateri so osnovni obrisi, kot jih vidimo v Slovenski ljudski stranki pri nekaterih nujno potrebnih reformah?

Potrebno je, da se nadaljuje reforma pokojninskega sistema, ki se je pričela pred štirimi leti, bila je delna, sledila je načelu postopnosti, toda slovenske javne finance terjajo, da se nadaljuje.

"Reforma financiranja zdravstva." Zavedamo se, da je zdravstvo praktično najobčutljivejših sistemov. Njegovo delovanje najbolj neposredno prizadene vse državljanke in državljane v takih in drugačnih okoliščinah. Zapleteno finančno stanje v zdravstvu povzroča upravičeno skrb tako med prebivalstvom kot med zaposlenimi v zdravstvenih organizacijah. Pričakujemo, da se bo del finančnega bremena ob potrebnih spremebah, ki se napovedujejo izrazil tudi v racionalizacijah poslovanja javnih zdravstvenih zavodov, predvsem z racionalnejšim javnim naročanjem tudi pri uvozu zdravil in zdravstvenega materiala. Ob objektivnih slabostih sedanjega modela Zdravstva v Sloveniji in seveda ob nekaterih še vedno dobrih rešitvah pa je potrebno opozoriti, da novega sistema oziroma novega modela, katero uvajanje bo zanesljivo potekalo postopno, ni mogoče graditi brez novega konsenza med vsemi socialnimi partnerji na tem področju in še posebej ob partnerskem odnosu do zdravniških asociacij s strani ministrstva za zdravje.

"Reforma trga dela ter izobraževalnega sistema." V Slovenski ljudski stranki podpiramo vse napore vlade po poviševanju proračunskih sredstev, ki so namenjena šolstvu ter znanosti. Ocenjujemo, da je predlagano povišanje v tem dopolnjenem predlogu v prihodnjih dveh letih zaradi objektivnih dejstev žal še vedno prenizko in ne bo zagotovilo razvoja izobraževalnega sistema, kot ga potrebuje gospodarstvo za konkurenčen spopad na skupnem evropskem trgu. V Slovenski ljudski stranki podpiramo usmeritev vlade, da se bo izvajal nacionalni program izobraževanja (tudi odraslih) in da se bo v njem dodatno jasno opredelilo, da bo v Sloveniji v naslednjih desetletjih vsaj 60% prebivalstva z visoko ali višjo izobrazbo. Takšen izobrazbeni standard so uvedli v večini razvitih evropskih držav, ki se jim bomo mi tudi priključili in s tem bi tudi presegli sedanjo izobrazbeno raven.

Predlagamo, da se postopoma - poudarjamo, postopoma - sredstva, ki so namenjena proračunskim transferjem, v vedno večji meri namenjajo izobraževanju in znanosti. Ocenjujemo, da je na nek način škandalozna rešitev, da slovenski študentje, ki redno opravljajo svoje študijske obveznosti, pa niso, zaradi veljavnega modela, vpisani v redni študij, da morajo plačevati visoke šolnine, ki znašajo tudi več kot 400.000 tolarjev na javnih univerzah. Nekatere sosednje evropske države pa vsakemu, ki se vpiše na državno univerzo, če ima spričevalo o uspešno zaključeni maturi, na katerikoli, tudi slovenski gimnaziji, recimo Avstrija, omogoča brezplačen študij.

V Slovenski ljudski stranki podpiramo vlado pri njenih naporih, da se posebej osredotoči na razvoj trga dela. Dosedanji ukrepi aktivne politike zaposlovanja so dosegli marsikatero pozitivno rešitev. V zadnjem času pa nas ponovno kličejo in nam sporočajo delodajalci, da so premalo spodbujani k večjemu zaposlovanju. Pred seboj imam raziskavo Gospodarske zbornice Slovenije (vzorčno je bila izvedena v celjski regiji), ki kaže realno stanje na tem področju. Raziskava je zajela tiste, ki zaposlujejo več kot deset zaposlenih. Struktura zaposlenih kaže, da ta podjetja zaposlujejo petino z osnovnošolsko, četrtino s poklicno ter dobro četrtino s srednješolsko izobrazbo. Višje stopnje izobrazbe dosega manj kot 11% zaposlenih. Njihove kadrovske potrebe do leta 2010 (govorim o podjetjih, ki imajo več kot deset zaposlenih) pa predvidevajo zaposlitev petine novih delavcev s končano osnovno šolo, slabo tretjino s poklicno, manj kot 14% s srednjo izobrazbo ter zgolj 21% z višjimi izobrazbenimi stopnjami. Celjska regija je vendarle lahko na nek način primerljiva s številnimi drugimi slovenskimi regijami in takšno stanje je zaskrbljujoče in kliče, da se vlada tu bolj agilno odzove.

Naslednje področje v tem sklopu je politika na področju štipendiranja. Podpiramo, da se višajo proračunska sredstva za pomoč šolajočim, še posebej pri štipendijah za nadarjene. Tu bi radi omenili dilemo ali pa past, v katero se poslanci lahko ujamemo, ko dobimo na mizo amandmaje, da se bo recimo povečalo področje podpore štipendij za nekaj sto milijonov in da se za nekaj sto milijonov zmanjša postavka na obrambnem področju.

V poslanski skupini bi želeli, preden bomo glasovali o teh amandmajih, ki jih je matično delovno telo podprlo, slišati nedvoumno besedo ministra v odstopu, dr. Grizolda, kaj to pomeni za kvalitetno pripravo slovenske države in resorja, ki ga vodi, še posebej z vidika vstopanja v zvezo Nato.

Podobno je na področju raziskovanja in tehnološkega razvoja, kjer se kljub poskusom, da se v vsakoletnem proračunu minimalno dvignejo proračunska sredstva, namenjena za znanost in raziskave, pa po nekaterih ocenah, tistih, ki se ukvarjajo s tem področjem trdijo, da gre za stagnacijo in da Slovenija zaostaja za razvitimi državami na tem področju. Še posebej to velja za projektno financiranje raziskovalnih skupin v javnih raziskovalnih organizacijah, ki včasih celo ne zadoščajo niti za plače raziskovalcev.V letošnjem letu naj bi se tudi obetalo zmanjšanje števila novih mladih raziskovalcev, ki jim finančno pomaga država s 300 na 175 študentov letno. Ta usmeritev ni prava. Petega oktobra 2002 je bil v slovenskem dnevniku objavljen javni apel z naslovom “ Ali imamo v Sloveniji res preveč magistrov in doktorjev znanosti?”. Pismo so podpisali akademiki in izredni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Četrto področje je razvojno usmerjen gospodarski program. Pogoj za zdravljenje javnih financ je predvsem zadostna gospodarska rast, ki je ne bo mogoče doseči brez ustreznega vladnega programa. Tudi koalicijska pogodba oziroma protokol o pripravi aneksa se pravzaprav največ ukvarja s to temo. V Slovenski ljudski stranki upamo, da jo bomo skupaj v vladnih strankah pripravili na kriterijih, ki jih v razvitem svetu razumejo kot oblikovanje strateških ciljev, ki zajemajo gradnjo gospodarstva in družbe znanja, ter visoko stopnjo gospodarske, tehnološke, podjetniške ter kulturne identitete. Tudi proračunske naložbe, ki zagotavljajo dosedanjo gospodarsko rast je potrebno še v večji meri preusmeriti na sektorje izobraževanja, raziskav ter razvoja in informacijske komunikacijske tehnologije. Po razvitih državah Evropske unije znašajo 25% bruto družbenega proizvoda, v Sloveniji pa znašajo zgolj 13% BDP. “Za razvoj Slovenije je bistveno, da bodo ljudje usposobljeni za razvoj”, to je misel, ki jo je pred kratkim zapisal dr. Lojze Sočan. Bistveni izvori sodobnega razvoja so opredeljeni tudi v usmeritvah OECD in temeljijo na multinacionalni organizaciji gospodarstva, na razvojno zasnovanih regijah, na razvojni sposobnosti političnega menedžmenta za uspešno upravljanje družbe.

Zaključujem s področjem kapitalskega trga. Nujna infrastruktura za takšen razvoj, za razvoj, ki ima osnovo tudi v usmeritvah OECD, je nastanek primarnega kapitalskega trga, ki bo omogočil smiselne nakupe in prevzeme najuspešnejših slovenskih podjetij, ki so se sposobna vključiti v globalno gospodarstvo. Sedanji prevzemi slovenskih podjetij kažejo, da se na vladni ravni s temi procesi ni strateško ukvarjalo. Prevzemi potekajo z gotovino in ne ponujajo slovenskim delničarjem menjave delnic naših podjetij za delnice, ki jih prevzemna družba emitira za namen prevzema. V takšni luči bi prevzemi lahko postali zelo koristni in tudi v nacionalnem interesu, ker bi slovenski delničarji zamenjali lastništvo naših družb, za lastništvo uspešnih multinacionalnih družb. Vemo, da žal Slovenija še nima ustreznega kapitalskega trga, kjer bi bilo smiselno limitirati delnice, ki bi bile namenjene prevzemom, dolgoročno pa bodo lahko vsa najboljša podjetja, ki so uvrščena v borzno kotacijo za Slovenijo izgubljena. Prevzemi podjetij tako postajajo grožnja slovenskemu razvoju, namesto, da bi jih s preudarno politiko izkoristili kot razvojno priložnost. Prevzemi podjetij so pomemben vir neposrednih tujih naložb, ki v zadnjem času spodrivajo tako imenovane “greenfield” naložbe. Sicer pa so z vidika naposrednih tujih naložb lahko pomembna tudi strateška povezovanja več podjetij ter elektronska povezovanja, ki omogočajo podjetjem direkten stik s kupci njihovih proizvodov in storitev z uporabo modernih IT tehnologij.

Zaključil bom z ugotovitvijo, da bo Slovenska ljudska stranka podprla oba proračunska dokumenta, ki jim moramo priznati, da sledijo zelo spreminjajočim se makroekonomskim pogojem, vendar v Slovenski ljudski stranki opozarjamo vlado, da se brez navedenih reform ne bomo mogli izogniti težavam v javnih financah, ki smo jih dolžni izpeljati. Kriza javnih financ pa bi se lahko poglabljala predvsem zaradi prenizke gospodarske rasti, ki je delno razumljiva tudi zaradi svetovne gospodarske krize, vendar jo je po našem mnenju možno omiliti tudi s predlaganimi ukrepi.