Mag. Bizjak je nadaljeval : » No, če na kratko predstavim stališče do teh dveh že omenjenih variant. Način z relativnim preferenčnim glasom po naših ocenah ne bi po naših ocenah prinesel nič v smeri večjega vpliva glasu volivca. To se nam je potrdilo že pri volitvah , pri katerih je na takšen način vzpostavljen na lokalni ravni, da preferenčni glas zelo redko prinese kakšen učinek – torej, da so bili izjemno redki primeri, ko je bil izvoljen nekdo mimo vrstnega reda na osnovi preferenčnega glasu tako kot je bil ta predviden za lokalne volitve . Zahteva se vendarle relativno visoko število preferenčnih glasov , torej po nekaterih variantah recimo polovico glasu za enega kandidata povprečno, kar je relativno visok prag. Zaradi tega nam takšna varianta ni blizu, se pravi, da bi ukinili volilne okraje in jih nadomestili z relativnim preferenčnim glasom. Absolutni preferenčni glas torej, da bi volivec praktično odločal zgolj med kandidati, na videz daje več možnosti za uresničevanje tega vpliva volivca na izvolitev kandidata vendar pa pri sedanji razdelitvi Slovenije v 8. volilnih enot je prvo kar vzbuja pomisleke tehnični vidik takšnega glasovanja. Zelo lahko si predstavljamo, da bo v volilni enoti recimo 15 list kandidatov s načeloma po 11 kandidati kar takoj znese prekop 150 imen in to pomeni ogromno plahto to pomeni skoraj telefonski imenik znotraj katerega naj bi se potem volivec znašel in znotraj list in med listami izbral potem kandidata za katerega bi se odločil. Skratka predvidevamo, da bi to volivca predstavilo pred skorajda nerešljivo nalogo, ko bi se potem odločali na drug način ko bi morda obkrožili zgolj ime liste s tem pa dal verjetno preferenčnio glas prvemu na listi in s tem so daleč od uresničevanja načela da naj glas volilna vpliva na izvolitev. Jasno je da v tem primeru tudi vrstni red izmed 11 kandidatov določile stranke in s tem se revalitalizira ta vpliv in torej ta vpliv nebi bil nič bolj odločilen recimo v sedanjem sistemu volilnih okrajev ko vendarle se volivec odloča med kandidati ko vsakdo predstavlja drugo politično opcijo. Še ena nevarnost se nam kaže namreč zelo možno je da bi se stranke in drugi predlagatelji list odločili za bistveno manjše število kandidatov na listi torej da bi preprosto izhajali iz tega koliko največ poslancev je lahko izvoljenih iz njihove liste v volilni enoti in s tem šli morda samo z 1 ali 2 kandidatoma kar bi spet izničilo kakršno koli možnost izbire. V vsakem primeru pa bi volitve na način ko bi znotraj 8 volilnih eno+t imeli tovrstne liste bistveno zmanjšale zastopanost različnih območij v Sloveniji saj ni težko predvideti, da bi bile boljše možnost za tiste kandidate ki bi izhajali iz večjih središč iz osrednjih naselij oz. mest znotraj posamezne volilne enote in da bi skoraj ne glede na stranko pravzaprav takšni kandidati dobili največjo podporo in bili na ta način izvoljeni. Torej odgovor na vprašanje kako odločilen je glas volivca v takem primeru je tudi pri varianti z absolutnim preferenčnim glasom je takšen da bi bil rezultat dokaj pičel in da bi se ga lahko v veliki meri na nek način lahko obšlo. Torej vpliv volivcev. Seveda v stranki razmišljamo kako pravzaprav oblikovati stališča v takih razmerah pripravljeni smo iskati različne poti kako bi povečali vpliv volivcev kako bi torej uresničili ustavno določbo. Izvršilni odbor stranke bo danes popoldne razpravljal o teh vprašanjih in dokončnega stališča kak predlog bi podali mi še nimamo. Bi bil pa sprejemljiv način razmišljanja v smeri spremembe volilnih enot saj v smislu da bi prišlo do bolj pregledne glasovnice. Sam recimo razmišljamo o 22. volilnih enotah v katerih bi se volilo po 4 poslance jasno, da bi bilo potrebno zagotoviti, da so vse volilne enote enako velike to je, da ima glas volivca enako težo in če bi k temu pridružili še to da se skuša čim večji del mandatov razdeliti znotraj volilnih enot recimo z mehanizmi da se število glasov za 1 poslansko mesto določa na način da se deli število glasov za listo z več kot številom poslancev ki se jih voli. Osnovno vodilo je da nebi zreducirali poslance v DZ samo na neko središče v tej državi. Mislim da bi bila to velika degradacija DZ in da bi to bi pomenilo resen udarec prizadevanjem za enakomeren regionalni razvoj. To je tisto kar bomo skušali uresničevati pri nadaljnjih razpravah in računam da bomo skupaj uspeli najti rešitev ki bi dejansko povečala vpliv volivca, če pa temu ne bo tako pa iz razlogov ki sem jih navajal bomo verjetno zelo težko pristali na reformo volilnega sistema v tem smislu da ukinemo volilne okraje in da volimo poslance v veliko večjih enotah kot doslej.«
V nadaljevanju je tudi Janez Podobnik spregovoril o spremembi volilnega zakona. Menil je, da je to vedno zelo občutljiva zadeva in razumljivo je, da se vsaka parlamentarna stranka na to temo odziva z vso potrebno resnostjo.
» V poslanski skupini SLS imamo do tega predloga že oblikovano stališče, zavzemamo se, da bi se volilni okraji ohranili, razlogov za tako stališče je bilo kar nekaj naštetih. Pričakujemo in bomo z zanimanjem sledili stališčem tistih parlamanetarnih strank, ki so se v preteklih letih zavzemale za večinski volilni sistem. Zanima me, kakšno bo njihovo stališče. Kot je že bilo rečeno, zaveza zakonodajalca in ustavodajalca je, da išče način, kako bi se povečal vpliv volivca in po našem mnenju je ena od možnosti to, da se najde način da se pri prvi delitvi mandatov čim večje število razdeli v volilne enote. To so nekatere možnosti o katerih bodo svoje mnenje lahko povedali tudi strokovnjaki za volilni sistem.«