Janez Podobnik je za uvod predstavil pričakovanje, da Vlada ne bo dala soglasja k predlogu Onkološkega inštituta, da se zamenja njegov direktor, docent dr. Fras. »Predlog Nadzornega sveta nas je zelo presenetil, predvsem zato, ker poznamo delo dr. Frasa v zadnjih letih, pa tudi zato, ker je ta predlog prišel takoj, ko so se zamenjali člani Nadzornega sveta. Vsekakor je nekorektno do človeka, ki se je resnično trudil z vodenjem tega inštituta, da se za argumentacijo zamenjave navede, da je neažurno izvajal nekatere sklepe Nadzornega odbora in da je imel neko minimalno izgubo. Če bi njegovo delo primerjali z delom nekaterih drugih bi ugotovili, da so ti imeli veliko večje izgube, nadzorni sveti pa niso predlagali zamenjav.«, je to temo zaključil Janez Podobnik.

V nadaljevanju je predstavil stališče Slovenske ljudske stranke do afere Slovenska investicijska banka. »Že ko je bila tema odprta na seji Državnega zbora 25.02.2003 smo podprli predlog g. Bajuka, da se o odgovoru na njegovo poslansko vprašanje, ki ga je posredoval predsednik Vlade, opravi razprava v Državnem zboru. Na naših internetnih straneh smo potem tudi objavili argumentacijo, zakaj ocenjujemo, da je potrebno, da o tem vprašanju spregovori tudi Državni zbor. Po našem mnenju je eden od paradoksov te afere v tem, da gre za konflikt med javnim in zasebnim. Jasno je, kdo je upravitelj javnega premoženja. Slovenska investicijska banka je bila ves čas njenega delovanja v lasti države oz. v lasti paradržavnih skladov, sedaj pa je v večinski lasti javnega podjetja na lokalni oz. mestni ravni. Stališče do tega bo kasneje podal g. Janez Žagar, svetnik v mestnem svetu Mestne občine Ljubljana. Ko smo se pripravljali na to točko dnevnega reda smo ugotovili, da nadzorne ustanove, ki imajo zakonsko pristojnost na področju kontroliranja bančnih ustanov, ne delujejo kot bi morale. To vprašanje sodi na sejo Državnega zbora zato, ker se je sedaj, po informacijah, ki so prišle v javnost, med možnimi kupci te banke ponovno pojavila banka, ki je v večinski lasti države. Eden od problemov je v tem, da se je pojavil nepojasnjeni primanjkljaj v bilančni vsoti Slovenske investicijske banke. Ob pripravah na to točko dnevnega reda smo pregledali tudi poročilo Banke Slovenije za drugo polletje leta 2001 in prvo polletje leta 2002 in v tabelah videli, da je bila bilančna vsota na dan 31.12.2001 te banke dobrih 38,5 milijard in da je bila bilančna vsota te banke na dan 30.6.2002 34,5 milijard. Kam je v tako kratkem času izginilo 5 milijard SIT? To poročilo je bilo s strani predsednika Državnega zbora dodeljeno Odboru za finance in notranjo politiko že 9.1.0.2002 in zato smo prejšnji teden zahtevali, da se skliče nujna seja tega odbora in da se opravi razprava o tem poročilu. Ta seja bo potekala v sredo zjutraj. Naši predlogi na seji Državnega zbora bodo naslednji_ Prvič: predlagamo, da se imenuje neodvisna nadzorna ustanova, ki bi nadzirala delovanje oz. poslovanje Slovenske investicijske banke. Drugič: potrebno je javno razkriti vse posle med povezanimi osebami, predvsem tistimi, ki so dobivali kredite z ugodnimi pogoji. Pričakujemo, da bomo dobili vse potrebne podatke. Tretjič: pristojne javne ustanove naj na osnovi takega pregleda začnejo postopke pregona za eventualna kazniva dejanja oz. predloge za prekrške. Četrti predlog pa bo, naj Državni zbor, Vlada in MOL ugotovijo povezanost oseb ki so jih imenovali v nadzorne in upravljavske organe Slovenske investicijske banke, podjetja in ustanove, ki so njeni lastniki in oz. so bili lastniki te banke.« je zaključil Janez Podobnik.

Na koncu je Janez Žagar dodal, da svetnike veseli, da se je tega problema lotil tudi Državni zbor, ker so namreč tak predlog svetniki predlagali že na izredni seji Mestnega sveta, vendar s tem predlogom takrat niso uspeli. »Očitno je koalicija na mestni ravni sprejela samo tiste sklepe, ki jih je želela. Nakup SIB banke je potekal dokaj netransparentno, svetniki, kot najvišji organ v Mestnem svetu, pa za to sploh nismo vedeli. Pri razčiščevanju te afere nas čudi, da ni bil zamenjan ne nadzorni svet banke SIB ne Energetika ali vsaj kakšen posameznik niti ne uprava banke. Zelo nas moti tudi, da se ob prodaji SIB banke plačuje tako visoke sejnine komisiji, ki to prodajo izvaja celo dražje kot prodajo NLB. Se pravi, zopet je oškodovano mestno premoženje, tako da mi pričakujemo, da se bo ta zadeva na državni ravni začela hitreje razvijati. Na mestnem svetu pa smo včeraj zbrali 12 podpisov s strani mestnih svetnikov, ki bodo zoper odgovorne s strani mesta vložili odškodninske tožbe zaradi slabega nakupa SIB banke.« je novinarsko konferenco zaključil Janez Žagar.