Vlada je z navedenim gradivom nadomestila predlog zakona o vojnih grobiščih, z dne 12.11.2001, in tudi svoje amandmaje, z dne 4.2.2002. Pri delu odbora so sodelovali predstavniki predlagateljev z državnim sekretarjem ministrstva za delo, družino, socialne zadeve mag. Francem Žnidaršičem, predstavnika komisije vlade Republike Slovenije za označevanje povojnih množičnih grobišč ter predstavnik zakonodajno-pravne službe državnega zbora. Odbor je bil seznanjen z mnenjem zakonodajno-pravne službe, ki je navedeni predlog zakona proučila z vidika skladnosti z ustavo in pravnim sistemom ter z zakonodajno-tehničnega vidika in med drugim dala pripombe k posameznim členom predloga zakona in sicer k 15., 27., 28., 39., 40. in 44. členu. Odbor državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo, delo, družino, socialno politiko in invalide je v skladu s 126. in 131. členom poslovnika opravil razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona in vloženih amandmajev. Amandmaje so vložili poslanski skupini Socialdemokratske stranke, Nove Slovenije k 1., 2., 4., 7., 13., 16., 18. členu in predlog amandmaja za nov 19.a, 19.b člen ter k 26., 27., 28. in 29. členu in pa štiri poslanske skupine LDS, Združene liste socialnih demokratov, Slovenske ljudske stranke in DeSUS-a k 27., 28. in 29. členu. Člani odbora so bili seznanjeni z uvodno obrazložitvijo tudi na plenumu. V razpravi o 1. členu predloga zakona vloženem amandmaju je bilo izpostavljeno stališče, da vladni predlog ne zajema grobišč žrtev revolucije, saj pri povojnih dogodkih ne gre za kakršnekoli dogodke, ampak za revolucionarno nasilje. Nekateri razpravljavci so menili, da političnega konsenza še vedno ni in da s takim zakonom ne bomo mirno pokopali vseh, ki niso bili pokopani. Drugi pa so bili mnenja, da splošne določbe predloga zakona celovito ureja, katera grobišča se štejejo za vojna grobišča. In sicer, da so to vojaška grobišča, grobišča žrtev vojnega nasilja in grobišča po vojni ubitih oseb.

K 1. členu je bil predlagan tudi predlog za amandma odbora, ki ga je predlagal član odbora, poslanec SLS, Franci Rokavec, vendar ni bil sprejet. V razpravi o 2. členu predloga zakona in vloženem amandmaju je bilo izraženo mnenje, da je potrebno status vojaškega grobišča priznati tudi za grobišče vojaških oseb. Tudi vsem vojakom, domačim in tujim, ne glede na to, ali so padli v boju ali pa so bili pobiti kot vojni ujetniki. Predloge amandmajev odbor ni sprejel. Zato sta poslanski skupini Nove Slovenije in Socialdemokratske stranke Slovenije napovedali obstrukcijo in zapustili sejo odbora pri nadaljnji obravnavi.

V nadaljevanju razprave so člani odbora med drugim sprejeli tudi amandmaje poslanskih skupin Socialdemokratske stranke Slovenije in Nove Slovenije k 13. in 26. členu, ki so celoviteje zajeli vsebino omenjenih členov. Vlada pa jim tudi ni nasprotovala. V okviru razprave posameznih členov predlogov zakona o vloženih amandmajih, je odbor sprejel amandmaje štirih poslanskih skupin k 27., 28. in 29. členu, sprejel amandmaje poslanskih skupin Socialdemokratske stranke Nove Slovenije k 13. in 26. členu. Ni pa sprejel amandmaja poslanskih skupin Socialdemokratske stranke, Nove Slovenije k 1., 2., 4., 7., 16., 18. In ne amandma za nov 19a. in 19b. člen in ne amandmaja k 28. členu. Ostali amandmaji so ostali brezpredmetni. Odbor je tudi sprejel svoje amandmaje k 7., 15., 27., 39., 40. in 44. členu. Odbor je v skladu s 124(?). členom poslovnika tudi glasoval o vseh posameznih členih in vse sprejel.

V razpravi je Brenčič nato poudaril_

»V poslanski skupini Slovenske ljudske stranke sprejemamo predlog zakona o vojnih grobiščih kot nujno potreben in glede na vzroke za njegovo nastajanje, njegov namen prihaja po našem trdnem prepričanju v obravnavo in sprejem v državnem zboru veliko prepozno. Ob tem pa ne moremo mimo dejstva, da eden od temeljnih vzrokov za njegovo nastajanje izhaja iz posledic dolga desetletja opevane revolucije na temelju katere si je ena sama partija na Slovenskem vzela absolutno pravico biti oblast. V tem primeru je seveda to lahko nastala le diktatura. Ta namen pa je zlorabila domovinsko čustvo, ki je ljudi združevalo v narodno osvobodilno borbo proti okupatorju ter za seboj puščala skozi čas od samega začetka II. svetovne vojne pa vsa dolga leta po njej tako posamezne grobove kot številna, številna množična grobišča nasilno usmrčenih in pobitih sonarodnjakov in drugih ljudi. Pustila pa je tudi skupaj z nasiljem povzročeno protinasilje, v narodu velikanske travme in še do danes na tem temelju razdvojeno družbo, kar nam ni ob vstopanju kaj dobra popotnica, namreč vstopanje v Evropsko unijo. Žal pa tudi tokratni sklic državnega zbora, ki je tisto politično telo naše države, ki mora presegati družbena in ideološka razdvajanja ko gre za skupno dobro naše družbe ne zmore toliko moralnega poslanstva, da bi ob tokratni priložnosti, ki jo ponuja sprejemanja tega zakona, tega koncepta zakona in s katerim se sedanja družba spravlja z mrtvimi na temelju peiteta do mrtvih, vsaj za besedico omenil in na ustrezno mesto v zakon zapisal revolucionarno nasilje in s tem napravil velik doprinos za narodovo notranjo pomiritev in medsebojno spravo.

Dopolnjen predlog zakona pa kljub temu po našem razumevanju njegove vsebine in namena vzpostavlja civiliziran odnos do vseh žrtev in vsaj v temeljem namenu zagotavlja vsaj kolikor toliko nediskriminatoren odnos države Slovenije do vseh žrtev. Zagotavlja civilizirano ureditev grobišč in še posebno zamolčanih in prikritih grobišč ter njihovo vzdrževanje, ne glede na vse okoliščine njihovega nastanka. S tem dejanjem država Slovenija opravlja velik del zgodovinskega dolga do vprašanj naše bližnje preteklosti. Iz tega namena in poslanstva, bo poslanska skupina Slovenske ljudske stranke v veliki meri, ali bolje rečeno večinsko, zakon podprla, » je razpravo zaključil Stanislav Brenčič.

Prilagamo še nastop Janeza Podobnika_

»Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Kolegice in kolegi! 7. člen in amandma k 7. členu govorita o vrsti vojnih grobišč. Danes je bilo že rečeno, da je ta zakon zaradi nam vsem znanih razlogov, da je bilo temu zakonu zaradi nam vsem znanih razlogov nekaj več, je poseben zakon. To ni klasičen zakonski tekst, ki bi govoril na kakšen način bodo v Sloveniji urejena področje vojnih grobišč.

Danes je bilo tudi rečeno, da je Slovenska ljudska stranka v okviru vladne koalicije nastopala kot advokat desne opcije. Danes je bilo tudi v nastopih spoštovanih poslanskih kolegov razvidno, da so prav vsi po vrsti, vsi ki so nastopali, razumeli, da predlog zakona ni očiščen vseh ideoloških in vrednostnih sodb. Kot je na odboru, ki ga vodi spoštovani kolega Brenčič, svojo ambicijo predstavil predstavnik vlade. Vsi poslanski kolegi vedo, da je v tem zakonu ogromno ideoloških in vrednostnih sodb. Ne more biti drugače. Kadar državni zbor rešuje ta vprašanja, se takih tem ne more rešiti, ker so tukaj in sedaj, ker so del nas, ker so naše breme. In na nek način je to tudi iskreno priznanje. Državni zbor kadar sprejema zakone o vojnih grobiščih, ne sprejema tehničnega zakona, ampak sprejema zelo težko zakonsko materijo, ki govori o slovenskih delitvah, o slovenskih travmah, govori o te, da slovenska družba po 13.-ih letih samostojne države v celoti še ni zmogla toliko notranje enotnosti, da bi danes tukaj vsi poslanski kolegi rekli, podpiramo ta zakon. Nenazadnje, kot član vladne koalicije, sem bil ponosen na prvi mandat, prvo polovico, prvi polčas, ko je vlada dr. Janeza Drnovška ob tem zakonu sprejela posebno izjavo. Žal vlada magistra Antona Ropa ni več imela te moči, da bi nadaljevala in bi sprejela zakon, ki bi bil v luči te izjave. Izjava vlade izpred dveh let je veliko dejanje prvega polčasa te koalicije in tu je bila vloga Ljudske stranke pomembna. Danes, ko smo pred sprejemom tega zakona, smo v težki situaciji. Mi ne bomo zakonu nasprotovali. Podprli ga bomo, mislim da večina poslanskih kolegov. Ampak z grenkobo v srcu. Politična koalicija, ki je dobila mandat, je imela odlično priložnost, da bi znotraj sebe zmogla potrebni politični pogum da bi šla nekoliko čez, in da bi danes predlagala tak zakon, da bi poslanski kolegi iz Nove Slovenije in socialdemokratov preprosto morali reči tudi mi ga podpiramo. Ta koalicija je imela to priložnost. Ampak kadar damo na tehtnico dve rešitvi, pravico do pokopa, do groba, do priznanja človeka kot osebe in na drugi strani, kaj na tem grobu piše, kakšen napis spremlja tak grob ali grobišče, kakšen napis oznanja, da tam leži človeška oseba, mi pravimo, naredimo najprej prvi korak. Pokopljimo jih. In jih prikličimo v slovensko bivanje. V slovensko občestvo. In to smo storili. In prišel bo čas, kolegice in kolegi, ko bomo morda tudi pri napisu imeli več političnega poguma, morda še več plemenitosti in tudi tam storili človeško in politično dolžnost. Z današnjim zakonom tudi sam nekako zaključujem skoraj desetletno prizadevanje, da bi na tem področju tudi kot politik, kot mlad neobremenjen slovenski politik, izpolnil svojo človeško dolžnost. Kot nekdo ki prihaja iz partizanskega Cerknega bo to naredil in bom glasoval za ta zakon. Če bom pa še poslanec, slovenski ali morda evropski, pa si bom prizadeval, da bodo nekatere pomanjkljivosti v naslednjih letih dopolnjene. Hvala lepa.«