Nekatere mednarodne raziskave so že v 90-ih letih pokazale, da so javna naročila tudi v Sloveniji pomemben vir korupcije. Leta 1999 sta Svetovna banka in EBRD opravili raziskavo, s katero so ugotavljali tudi stanje na področju javnih naročil. Raziskava ugotavlja, da morajo slovenska podjetja v povprečju dodatno oziroma neuradno plačati nekaj nad 4% pogodbene vrednosti, če želijo poslovati z državo. Od vse korupcije, ki jo zaznavajo slovenska podjetja, pa je kar 36% na področju javnih naročil. Podobno ugotavlja tudi raziskava vladnega Urada za bolj proti korupciji. Tudi zato je Slovenska ljudska stranka v koalicijskem usklajevanju predlagala nekaj dopolnitev Zakona o javnih naročilih, ki pa jih žal resor za finance v postopku priprave tega zakona ni upošteval, prav tako se nam je podobno zgodilo na Uradu za boj proti korupciji. Ocena SLS je, da predlagane spremembe še vedno ne bodo dale zadostnih možnosti za zmanjšanje zaskrbljujočega stanja na področju korupcije. Za SLS je tudi nesprejemljivo, da so mejni zneski za oddajo javnih naročil določeni v drugem zakonu in da niso v celoti usklajeni z evropskimi predpisi. Sprašujemo se tudi, ali je za kvalitetno pripravo sedanje zakonske novele dobro, da so pri pripravi le te sodelovali tisti strokovnjaki, ki so že sooblikovali dosedanje zakone, ki pa so se izkazali na nekaterih področjih za neustrezne. Janez Podobnik bo kot opazovalec v Evropskem parlamentu še posebno pozornost namenil prav temu področju in potem kot pomoč poslanski skupini predstavil nekatere rešitve, ki bodo aktualne v Evropskem parlamentu. V okviru sprejemanja tega zakona jih bomo skušali vgrajevati v zakonsko materijo.
V Slovenski ljudski stranki pričakujemo, da bo vlada predlagani zakon še dopolnila in da se bo pred tem posvetovala tudi s strokovnjaki, še posebej mednarodnimi strokovnjaki za boj proti korupciji. V državnem zboru smo po sprejemu veljavnega zakona o javnih naročilih le-tega vsaj že dvakrat dopolnili. Sprašujemo se torej, ali prevladujejo argumenti za hitrost in nujnost ali argumenti za čim bolj kvalitetne rešitve. Po mnenju SLS bi bilo dobro, da bi vlada pripravila mednarodni posvet na temo tega zakona, na katerega bi povabila tudi strokovnjake, ki so opravili že omenjeni raziskavi, in le-ti bi lahko tudi pojasnili, kje so pomanjkljivosti predlagane novele. Kajti če bomo sprejeli strokovno premalo dovršen zakon, potem lahko že danes napovemo, da bo čez nekaj let na poslanskih klopeh kakšen nov predlog zakona oziroma njegovih sprememb, karavana slovenskih javnih naročil pa bo šla dalje.
In še segment v zakonu, ki govori o tako imenovanih protikorupcijskih določbah. Veljavni 14. člen je bil podnaslovljen "Prepoved dajanja podkupnin", medtem ko je v novem zakonskem predlogu to zapisano v zelo obsežnem členu 40, ki pa je podnaslovljen z naslovom "Statusni pogoji za priznanje sposobnosti". SLS ponovno opozarja na anahronizem, nerodnost ali pa površnost, ki je zapisana v veljavni koalicijski pogodbi. Na ta anahronizem smo v razpravah opozarjali že vsaj trikrat. Na strani 65 veljavne koalicijske pogodbe, podpisane leta 2000, ki govori o tem, kateri naj bodo davčno nepriznani odhodki v novem zakonu o davku od dohodka pravnih oseb, kjer je zapisano, da naj bodo davčno nepriznani odhodki tudi podkupnine; to piše v veljavni koalicijski pogodbi. Je to torej anahronizem, je nerodnost ali kaj tretjega? Je morda napaka pri prevajanju? Po mnenju SLS podkupnine nikakor ni možno tolmačiti kot strošek v poslovanju gospodarskih družb; podkupnine so v bistvu različne oblike kaznivih dejanj. Ko smo šli pogledat genezo te besede oziroma tega anahronizma v koalicijski pogodbi, bi lahko našli nekaj razlogov za to. Prvi bi lahko bila površnost v prevajanju nekaterih starejših evropskih zakonov, morda avstrijskega. Kajti nekateri starejši evropski zakoni so podkupnine javnih uslužbencev, in sicer tujih javnih uslužbencev tolerirali kot stroške pri poslovanju podjetij. Podkupovanje tujih javnih uslužbencev, dokler ni bila sprejeta konvencija OECD, ni bilo preganjano po nacionalnem pravu. Toda koalicijska pogodba je bila napisana leta 2000, leta 1999 pa je nov kazenski zakonik že inkriminiral tovrstno dejanja in zato menimo, da podkupnine ni mogoče razlagati kot plačila za gospodarske dejavnosti, kot so na primer provizije, rabati, popusti in tako dalje.
SLS ponovno daje predlog, da se ta beseda iz koalicijske pogodbe čim prej odstrani.