» Ko odpiramo debato o profesionalizaciji slovenske vojske in o stališčih Slovenske ljudske stranke sem prepričan, da ni nobenih sprememb. SLS podpira profesionalizacijo vojske iz treh razlogov. Kot veste se je ideja rodila na podlagi statističnih ugotovitev o drastičnem upadanju števila uspešnih poklicev - nabornikov v slovensko vojsko, ki so izkoristili kot npr. ugovor vesti in drugo in kar po zakonu tudi lahko koristijo. Drugi vidik, ki ga moram omeniti pri uvajanju profesionalizacije so tudi nove tehnološke zahteve. Sistemi, ki se uvajajo v slovensko vojsko zahtevajo vse več znanja in izobrazbo, vse večjo strokovno usposobljenost. Vrednost sistemov, s katerimi operirajo npr.: dva, trije ali štirje vojaki na »smeni«, dosega od 30 do 50 miljijonov evrov. Zahteva se znanje, ožje specializirane poklicne usmeritve, ki jih sistem naborništva le težko ali skoraj ne more doseči. Tretji vidik, ki sem ga omenil in je še danes vedno aktualen je, da nam sorodne zavezniške armade oz. oborožene sile v okviru zavezništva Nato, če uporabimo to označbo, vse po vrsti uvajajo profesionalizacijo. Pomeni, da projekt profesionalizacije slovenske vojske, izvorno generično gledano, ni nekaj novega znotraj zavezništva Nato. Raziskave javnega mnenja, opravljene pred dvema letoma so jasno pokazale, da se Slovenci izrazito večinsko odločamo za postopen umik naborništva in nadomestitev s profesionalnim pristopom v izgradnji oboroženih sil Slovenije in celotnega obrambnega sistema. To so sistemski vidiki, napram katerih je SLS že tedaj in sedaj vztrajala v pozitivnem afermativnem stališču do uvajanju tega projekta. Številke, ki jih beležimo danes po dobrem letu in pol uvajanju tega projekta so naslednje_ dosedanje številke zaposlenih v slovenski vojski 31.05. 2003 znaša 5874 častnikov, podčastnikov in vojakov slovenske vojske. Tukaj tudi navajamo znane diskvalite med številom vojakov in častnikov in podčastnikov. Celo število zaposlenih v slovenski vojske obstaja tam od 7500 do 8000 profesionalcev častnikov, podčastnikov in vojakov. Do 31.05. smo letos zaposlili 385 profesionalnih vojakov, do konca leta pa jih bomo še okoli 500, tako da bo ciljno število do konca leta 800 do 850 profesiolanih vojakov.

Pogodbena rezerva ostaja cilj na ravni do 12 tisoč rezervistov, s katerimi pospešeno urejujemo razmerja, kontaktiramo z GZS oz. regionalnimi združenji, predvsem glede regulacij statusa z vidika zakona o delovnih razmerjih. Ta projekt poteka. Stanje tega projekta, ki ga imenujemo PROVOJ - profesionalna vojska na ministrstvu z 31.05. 2003 naslednje_ izdelane so vse formalno pravne podlage za izvedbo projekta, zagonski obrat, poslovnik, navodila za delo projekta. Vzpostavljena je projektna organizacija z vsemi vodji. Pospešeno se dela na sistemu opuščanja naborništva in na sistemu predstavitve projekta profesionalizacije slovenske vojske v ciljni populacije vseh tistih profesionalnih vojakov, častnikov in podčastnikov pri katerih računamo pri kompletiranju tega sistema« je dejal Deželak.

V nadaljevanju je tudi izpostavil pomen zagotavljanja bivanjskih zmogljivosti, stanovanj od garsonjer in navzgor. Vse primerjive študije govorijo o tem, da vse vojske, ki so uspešno razreševale problem uvajanja profesionalizacije, so morale razrešiti tudi problem, kako zagotoviti neko normalno bivanjsko strukturo potecionalno zaposlenih po standardih, ki seveda odstopajo od normalnih standardov.

» Skratka gre za kvantitativno in kvalitativno bistveno drugačne pristope in cilje, ki jih lahko dosegamo. Posebna projektna skupina se ukvarja z proučevanjem različnih možnih instrumentov, s katerimi gradimo kompletno poklicno kariero vojaka profesionalca. Tudi po tem, ko zapusti aktivno vojaško službo. Predvidene rešitve v državah Nata govorijo v tem, da država sprejme te rešitve tudi po tem ko zapustijo oborožene sile oz. oboroženi sistem. Tudi slovenska vojska bo morala delati na tem in zdefinirati določene rešitve. Posebna projektna skupina je že dala na mizo določene rešitve. Poseben poudarek je seveda izobraževanje in usposabljanje. Mi veste, da smo podedovali precej pisano izobrazbeno strukturo v slovenski vojski. Da je to tudi predmet različnih ugotovitev Računskega sodišča, ki ugotavlja, da je en velik del zaposlenih v slovenski vojski z vidika izobrazbi ne zadošča kriterijem. To je pač zgodovinski ostanek stanja stvari od leta 1990 – 1991 dalje. Znano pa je tudi, da že več kot 3 leta pri zaposlovanju dosledno upoštevamo kriterije, ki jih določajo interni predpisi in zakoni in da odpustkov pri zahtevani izobrazbi za zasedbo določenih mest v SV. Dela se tudi na dodatni dograditvi zakonodaje predvsem delovne zakonodaje. S tem se ukvarja posebna projektna skupina. Pričujemo, da bodo zakoni v kratkem prišli tudi v parlament. Ti premiki se morajo izrazit tudi v proračunu namenjenji za obrambne namene, kjer so postavke vezane na projekt profesionalizacije SV vidne. Te rastejo in so v tudi glavni odgovor na vprašanje od kod porast nominalnih in realnih sredstev za nacionalno varnostno obrambo. Redifinira se tudi odnos med civilno obrambo in vojaško organizacijo. Posebno pozornost dajemo tudi tako imenovanemu voditeljstvu pri upravljanju z človeškimi viri. Roki so seveda precej strogi, da ne rečem ostri. To nas opozarja tudi na to, da bomo morda tudi nekatere rešitve iz objektivnih razlogov prestavili. Kot koncev veste, da na nam sesterskem ministrstvu za notranje zadeve potekajo projekti z vidika kadrovskih zahtev, kadrovskih rešitev pokrivajo isto populacijo v Sloveniji. Gre za nadaljnjo podporo tem projektom tudi tedaj ko bo potrebno razpravljat o virih s katerimi bomo lahko zagotovili, da se bo ta projekt izvedel in uresničil v okviru zakonskih terminov. » je svojo razpravo zaključil Janko Deželak.

Predsednik stranke je povzel besedo in dodal, da je osnovno sporočilo tudi to, da kot stranka ne vidimo nobenih razlogov in potreb za kakršne koli zamike pri terminski izvedbi profesionalizacije SV.

V nadaljevanju je predsednik, mag. Franc But , govoril o skladu za pluralizacijo medijev_ »Mi ga bomo podprli. O tem smo že govorili znotraj koalcije in na tem bomo delali tudi naprej. Vendar pa je treba najprej ugotoviti učinkovitost obstoječih mehanizmov, dodatne potrebe in določiti kriterije za učinkovito porabo sredstev.“