V zadnjih letih so bili tudi problemi na področju kadrovske politike. Aktualno ostaja vprašanje materialnih tehničnih pogojev delovanja njenih služb. Ni enostavno imeti dobro medijsko podobo, biti medijsko prisoten. Tu bi rad poudaril, da je prav danes slovenski Amnesty International objavil zadnje poročilo mednarodnega Amnesty International za leto 2002. Tokrat v tem poročilu Slovenije ni; bila je lansko leto, za leto 2001 oziroma 2000. Tokrat ni omenjena. Je pa slovenska Amnesty International še vedno omenila vprašanje policijskega nasilja in pritožbenih postopkov in se potem osredotočila na zakon, o katerem danes govorimo. Kot so kolegi že povedali, motijo tudi zaznave neučinkovitega zunanjega nadzora nad delovanjem uslužbencev policije. Odražajo se tudi v poročilih nekaterih mednarodnih organizacij. Na tem mestu bi se lahko pridružili tudi mnenju Evropskega sodišča za človekove pravice in nekaterih nevladnih organizacij s področja varstva človekovih pravic, da je treba zagotoviti in zagotavljati stalen učinkovit zunanji nadzor nad delovanjem policije. Predvsem tako, da se vanj vključi tudi predstavnike strokovne javnosti in civilne družbe. Zato v naši poslanski skupini podpiramo spremembe pri reševanju pritožb. V komisijah bodo tako tudi osebe izven policije, predstavniki javnosti in sindikatov. Na ta način se zagotavlja večja nepristranskost in zanesljivost komisij za reševanje pritožb.
Po našem mnenju bi kazalo uzakoniti tudi nekatera pooblastila, ki bi omogočala preverjanje poštenosti policistov pri izvajanju policijskih pooblastil, še posebej tako imenovanega testa integritete, ki se vedno bolj uveljavlja tudi v državah z bistveno nižjo stopnjo tovrstne korupcije, ki smo jo, žal, tudi pri nas že zaznali.
Posebno želimo pozdraviti tiste določbe v predlogu zakona, ki omogočajo policiji preprečevanje nasilja v družini. Torej menimo, da je pooblastilo, da policija posameznim osebam onemogoči približevanje določenim osebam, kraju ali območju za določen čas, ustrezna podlaga za učinkovitejše preventivno ukrepanje na področju preprečevanja nasilja v družini. Sicer pa se pridružujemo tistim, ki menijo, da je treba to področje prepustiti predvsem drugim ustanovam in da načelno tu ne gre samo za odgovornost policije.
Omeniti moramo posebno področje, to je kadrovsko stanje v slovenski policiji. V naši stranki smo prepričani, da bi morali oceniti posledice prehitrega menjavanja policistov na najodgovornejših položajih in zakonsko zelo ustrezno in na občutljiv način urediti to področje. Nedopustno je, da so posegi v strokovnost dela policije še vedno možni, in to na administrativen način, celo z množičnim upokojevanjem.
V poslanski skupini pogrešamo določbe, ki bi na novo uredile odnose policije do gospodarskih družb in kar bi lahko resneje ogrozilo nepristranost izvajanja pooblastil policije. Na primer, zadnji primer, javno znan primer, ko se je vodstvo policijske uprave Ljubljana sestalo v prostorih zavarovalnice Triglav, kjer je takrat potekala preiskava zaradi suma storitve kaznivega dejanja. To kaže, da bo treba takšne odnose urediti, in to na novi osnovi. Nekatera, morda samoumevna razmerja iz preteklosti pa bodo morala dokončno zaiti v pozabo in morda bi kazalo takšna razmerja urediti s posebnim določilom o konfliktu interesov.
V poslanski skupini bomo v okviru druge in tretje obravnave aktivno sodelovali in upamo, da bo postopek tak, da bomo lahko na koncu soglasno podprli predloge zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o policiji.”
(Stališče je na parlamentarni seji predstavil vodja poslanske skupine, ker je bil Franc Kangler na službeni poti v tujini).