Mag. Franci But_ V Slovenski ljudski stranki ne bomo podprli osnutka zakona, kot ga imamo danes na mizi. Ocenjujemo, da se s takim zakonom odmikamo od načela enakopravne zastopanosti različnih delov Slovenije v parlamentu, kar lahko tudi negativno vpliva na bodoči regionalni razvoj v Sloveniji. Drugič, v stranki ocenjujemo, da je sprejemanje volilne zakonodaje leto in pol pred volitvami vprašljivo in menimo, da je potrebno v tem letu in pol reševati druge probleme. Sprememba volilne zakonodaje, za katero bi Slovenska ljudska stranka dala soglasje bi morala upoštevati absolutni referenčni glas, bistveno večje število volilnih enot ter obvezno bivališče znotraj volilne enote kjer kandidiraš najmanj šest mesecev. Prepričani smo, da to, kar je predlagano ne prispeva k temu, da bi prišlo do enakomerne regijske zastopanosti.
Franc Kangler_ V poslanski skupini Slovenske ljudske stranke smo bili zelo presenečeni nad izjavami predsednika vlade, da je ena izmed njegovih prioritet prav volilna zakonodaja. Glede na to, da se Slovenija in slovenska vlada srečujeta z drugimi velikimi težavami menimo, da to sploh ni v pristojnosti vlade. Mnenje poslanske skupine Slovenske ljudske stranke je, da je šel predsednik vlade s to izjavo predaleč, ker je s tem vlada posegla v zakonodajno vejo oblasti. Volilna zakonodaja za volitve v Državni zbor spada v pristojnost državnega zbora. In prav nič ne bi bilo narobe, če bi poslanska skupina LDS pripravila oziroma vložila omenjeni zakon. Ne pa da ga predsednik vlade forsira in ga tudi predlaga ter ga označi kot eno največjih prioritet slovenske vlade. Do sedaj je bila volilna zakonodaja vedno v pristojnosti Državnega zbora. V osnutku zakona nas je presenetil 6. člen, kjer je določeno, da predsednikov in članov volilnih odborov ne bi več kadrovali po politični plati. Tako naj bi bili člani volilnih komisij javni uslužbenci. To je za nas nesprejemljivo. Nadalje, predsednik vlade s svojo trditvijo, ki jo je dal, ni bil iskren, ker v zadnjem odstavku 11. člena piše, da ne gre za absolutni preferenčni glas, saj bi volivci lahko glasovali tako, da obkrožijo listo. Gre za čisti proporcialni volilni sistem kot ga imamo pri volitvah v lokalne skupnosti. Kljub temu, da v 16. členu predlog zakona daje možnost dveh variant, lahko posamezna politična stranka z volilno strategijo in kampanjo vpliva in usmerja volivce, da volijo listo. S tem ne držijo navedbe, da se volivci odločijo, katerega predstavnika parlamenta bodo izvolili. Če obstaja ta možnost mislim, da to za nas ni sprejemljivo. Mislim, da bi bili tudi prva država v Evropi, ki bi imela elektronsko glasovanje, kjer bi lahko prišlo do mnogih nepravilnosti. V poslanski skupini smo zelo presenečeni, da je poleg vseh gospodarskih in socialnih kriz in problemov predsedniku vlade prioriteta volilna zakonodaja.
Franci Rokavec_ V poslanski skupini se sprašujemo ali je Slovenija urejena, demokratična država? Dejstvo je, da je v urejenih demokratičnih sistemih volilni sistem stabilen, pri nas pa smo pred vsakimi volitvami priča poskusom spreminjanja volilne zakonodaje. Sprašujemo se ali niso poskusi spreminjanja volilnega sistema poskus spreminjanja oziroma prevračanja javnega mnenja od aktualnih vprašanj. Predlagane spremembe vodijo v večjo moč političnih strank. S predlaganim sistemom se bo Slovenija oddaljila od enakomerne regijske zastopanosti. Menimo, da določbe 11. člena predstavljajo čisto zavajanje državljanov. Najmanj kar je, bi morali bistveno bolj tehtno premisliti o spremembah in na podlagi resnih analiz pripraviti rešitev tako, da bo regijska zastopanost čim bolj enakomerna. Odločanje o tem predlogu in naglica tega predloga je neresno dejanje. Menimo, da je takšno ravnanje predsednika vlade skrajno neodgovorno.