Pri tem izhajamo iz dejstva, da je osnovni namen statusnega preoblikovanja Dars iz javnega podjetja v gospodarsko družbo ter pripojitev javnih podjetij Dars in podjetij za vzdrževanje avtocest v novi Dars povečati gospodarnost in doseči čim večjo racionalnost poslovanja Darsa pri organiziranju in vodenju gradnje ter vzdrževanju slovenskih avtocest in hkrati omogočiti vstop zasebnega kapitala in s tem tudi drugih koncesionarjev za odseke, ki jih ne bo gradil, upravljal in vzdrževal Dars. To področje bomo s sprejetjem tega zakona demonopolizirali in vnesli tržna načela, statusno preoblikovani Dars pa bo poslej deloval po načelu dobička in izgube, kar pa bo njegova temeljna načela, zahvaljujoč katerim v Sloveniji intenzivno gradimo avtoceste, tudi utrdilo.
Organizacija gradnje avtocest, z možnostjo najemanja posojil izven proračuna je namreč temeljna dejavnost Darsa in to je bil tudi temeljni smisel ustanovitve Darsa pred 10 leti. Država se je s tem izognila, da bi obveznosti iz kreditov postale del javnega dolga, s čimer Republika Slovenija verjetno ne bi več izpolnjevala maastritskih kriterijev. Tudi poslej bo Dars v imenu države kot agent vodil gradnjo tistih avtocestnih odsekov, ki jih ne bodo gradili drugi koncesionarji. Upravljanje in vzdrževanje že zgrajenih avtocest ter pobiranje cestnine je druga temeljna naloga danes javnega podjetja Dars, pri čemer je Slovenija edina evropska država v kateri se upravljanje in vzdrževanje avtocest odvija v dveh javnih podjetjih. Organizacija upravljanja in vzdrževanja avtocest ter pobiranje cestnine v Darsu, kot javnem podjetju, in operativno izvedbo vzdrževanja avtocest in pobiranja cestnin pa po pogodbi z Darsom opravlja javno podjetje za vzdrževanje avtocest.
To dvotirnost ta predlog zakona ureja tako, kot je to urejeno tudi v drugih evropskih državah. Glede na to, da sta obe javni podjetji, Dars in podjetje za vzdrževanje avtocest v 100% lasti države, je namreč edino smiselna njuna združitev, saj to omogoča racionalnejšo organiziranost obeh družb. Tako se namreč izognemo podvajanju določenih splošnih služb. S pripojitvijo se odpravijo tudi negativne strani, ki izhajajo iz sedanjega pogodbenega razmerja, ko vsaka stran nujno zastopa svoje interese. Po pripojitvi bodo interesi postali skupni, nastalo bo gospodarsko močnejše podjetje, ki bo uspešneje kljubovalo tuji konkurenci, kar bo še posebej pomembno po naši vključitvi v Evropsko unijo. Za uspešen tržni nastop oblikovanega Darsa je nujna tudi njegova dokapitalizacija, katere osnovni namen je, da se tisti del državnega premoženja, ki je sedaj javno dobro v upravljanju javnih podjetij Družbe avtocest Republike Slovenije in Podjetja za vzdrževanje avtocest Slovenije, to so osnovna sredstva, ki niso neposredno vezana na javno cesto, vloži v nov Dars kot stvarni vložek države, preko amortizacije teh sredstev pa se omogoči investicije v razvoj dejavnosti, z dodatnimi prihodki iz teh dejavnosti pa se bodo zmanjševale potrebe po refinanciranju kreditnih obveznosti in spet tudi pospešilo vračilo posojil iz lastnih Darsovih virov. Oprema, s katero bi država dokapitalizirala novi Dars v obliki stvarnega vložka države, so mobilna oprema cestninskih postaj, mobilna oprema vzdrževanja avtocest, objekti, zlasti potrebni za vzdrževanje in upravljanje avtocest kot so na primer avtocestne vzdrževalne baze. Čim prejšnji sprejem zakona je nujen, saj bi v primeru, da se statusne spremembe javnih podjetij Družbe za avtoceste Republike Slovenije in Podjetja za vzdrževanje avtocest, ne izvedejo pred našim polnopravnim članstvom v Evropski uniji, da bo pomenilo to ohranjanje statusa quo. To pa bi predstavljalo korak nazaj. Izgubljene bi bile namreč tudi nekatere pozitivne strani njegovega delovanja; to je najemanje kreditov v svojem imenu, neovirano finančno poslovanje, razmeroma visoka samostojnost in fleksibilnost na trgu. Vendar tudi ta rešitev, kar pomeni ohranitev sedanjega statusa ali morebitno preoblikovanje upravno javno podjetje, ne bi bilo dolgoročno. Znano je namreč, da Evropska unija ni naklonjena obstoju javnih podjetij, ker skrivljajo konkurenco na skupnem trgu, še posebej na področjih, kjer ni nujno, da se storitve opravljajo le s strani države, temveč so lahko prepuščene konkurenci. Za nadaljnje izvajanje gradnje in vzdrževanja ter opravljanja avtocest v okviru javnega podjetja bi bilo treba dokazati, da je to področje, kjer so interesi države tako pomembni, da ga ni mogoče prepustiti trgu, v Evropski uniji, kjer se v večini držav ceste že dalj časa gradijo in vzdržujejo na podlagi koncesijskih razmerij, bi bilo takšno tezo nemogoče zagovarjati. Pritegnitev subjektov zasebnega prava v opravljanje teh dejavnosti bi lahko zahteval vsak subjekt na trgu, ki bi bil potencialni ponudnik in ne bi mogel dobiti koncesije, ker je Republika Slovenija ne bi razpisala. V tem primeru bi lahko sprožil postopek pred evropsko komisijo, ki bi Republiki Sloveniji naložila, da sprosti konkurenco na tem področju.
Pri odločitvi o statusnih spremembah Darsa je torej treba upoštevati naslednje_
Če želimo upravljanje avtocest kot javno gospodarsko službo po vsebini spremeniti v gospodarjenje z ogromnim premoženjem javnega dobra, se mora Dars iz javnega podjetja statusno preoblikovati v delniško družbo. Delniška družba lahko opravlja javno gospodarsko službo na podlagi koncesijskega razmerja.
Statusno spremembo Darsa je možno izvesti s sprejetjem predloženega zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Darsu. Reforma je nujno potrebna, če želimo pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo zagotoviti gospodarjenje s slovenskimi avtocestami v javnem interesu in v interesu Republike Slovenije tako, da bo- ohranjen odločujoč vpliv Republike Slovenije;- Dars,d.d., sposoben odplačevati vsa bremena iz najetih kreditov iz pobrane cestnine in drugih prihodkov Darsa in ne iz državnega proračuna;- najeti krediti ne bodo upoštevani kot javni dolg Republike Slovenije in da ne pride do vnovčevanja državnih garancij v skupni višini približno 2,4 milijarde evrov glavnice;- omogočena dokapitalizacija s strani države s premoženjem, ki je sedaj formalno javno dobro in je kapitalsko mrtvo;- na podlagi povečanega osnovnega kapitala predvsem s strani storitev možno pridobiti tudi kapital iz zasebnih virov in s tem delno razbremeniti javnofinančne vire;- Republiki Sloveniji omogočena še naprej stoodstotna ali večinska lastninska kontrola nad gradnjo, upravljanjem in vzdrževanjem avtocest;- možna razbremenitev javnih financ z oddajo delnih manjših koncesij tretjim investitorjem iz privatnega sektorja in- zagotovljena realizacija nacionalnega programa izgradnje avtocest v zaželenih rokih.
Predlagani zakon upošteva vse navedeno. Zato smo prepričani, da je nujno čim prej sprejeti predlagani zakon, pripojiti javno podjetje za vzdrževanje avtocest in Družbe za avtoceste Republike Slovenije v novi Dars in ga dokapitalizirati s čim večjim stvarnim vložkom države ter skleniti ustrezne pogodbe z novim Darsom pred članstvom v Evropski uniji. Na podlagi navedenih razlogov je nujno, da se celoten proces, vključno s sklenitvijo pogodb, opravi še pred pomladjo prihodnjega leta, to je pred vstopom v Evropsko unijo. Glede na to menimo, da je treba zakon sprejeti v čim krajšem času.