Predlagani zakon daje pravne podlage za uvedbo kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja ter pomeni po oceni predlagatelja zagotovitev njihovega ustreznejšega materialnega in socialnega položaja po upokojitvi. Kar je po navedbah predlagatelja, poleg tega, da predstavlja tudi pomemben prispevek k uresničitvi pokojninske reforme, oziroma vzpostavitvi drugega pokojninskega stebra, temeljni razlog za sprejem tega zakona. Vir za izplačilo pokojninskih premij bodo sredstva, ki niso bila uporabljena za uskladitev izhodiščne plače za negospodarske dejavnosti v avgustu 2003, kar bo imelo, tako ocenjujejo tudi makroekonomisti, pozitiven učinek na znižanje stopnje inflacije. Toda da ne bo nesporazuma, naj omenimo, da tudi makroekonomisti poudarjajo, da pa to ni ključen element, ki vpliva na znižanje inflacije.
V poslanski skupini Slovenske ljudske stranke pozdravljamo vložene napore in tudi rezultate v tej bitki za inflacijo in bomo zato zakon podprli. Na tem mestu bi poudarili, da ima ta zakon širši pomen. Slovenija dejansko potrebuje nov razvojni konsenz. In socialno partnerstvo je pomemben element takega razvojnega konsenza.
Na tem mestu se odpira vprašanje legitimnosti sindikatov in njihovih predstavnikov v teh pogajanjih, ki žal niso bili soglasni. Če bi bili soglasni, bi bila njihova legitimnost mnogo večja, toda spoštovati moramo njihovo večinsko odločitev. Za Slovenijo je lahko pozitiven vzor Irska, ki je s svojim socialnim partnerstvom vzpostavila v zadnjih 15 letih odličen model, ki so ga imenovali vzvod razvojih politik. Če samo naštejemo njihovih zadnjih pet v teh letih, bomo videli, da je šlo vedno za sintezo gospodarstva in sociale_ program za ekonomski in socialni napredek, program za konkurenčnost in delo, partnerstvo 2000 za vključitev zaposlenosti in konkurenčnost, program za blaginjo in pravičnost in zadnji, ki sedaj poteka, ohranjanje razvoja - in na Irskem je bil prav element socialnega partnerstva pri tem ključen. Zato s tem ne bomo podrli elementov socialnega partnerstva, bomo jih pa nadgradili, še posebej ob sodelovanju pravnih in drugih strokovnjakov.
Postavlja pa se nam nekaj vprašanj in pomislekov, ki bi jih radi rešili v predlogu zakona.
Zakon ne določa časovnega obdobja, v katerem bo država te premije plačevala, predvidena so sredstva le za leto 2004 in 2005. Ali predlagatelj lahko zagotovi, da bo država redno plačevala v ta poseben sklad tudi vnaprej? Dogovor je bil namreč dosežen le za uskladitev plač avgusta 2003. Ali to lahko pomeni, da bodo lahko sindikati ob naslednji predvideni uskladitvi plač želeli iztržiti boljši izkupiček, kajti vplačevanje premije v pokojninski sklad namesto uskladitve plač zagotovo ne bo moglo biti stalna rešitev, saj bi se s tem lahko zelo poslabšal položaj javnih uslužbencev. Najkasneje takrat, ko bo dosežen dogovor o sitemu plač v javnem sektorju bo razlog za vplačevanje premij na nek način odpadel. S tem v zvezi se nam postavlja vprašanje stroškov. Zakaj vlada s tem zakonom ustanavlja poseben sklad? Ali obstoječi pokojninski skladi niso dovolj? Kaj če se zgodi, da država ne bi redno plačevala premij v sklad. Ali nastopi tukaj situacija, da bi lahko sklad, ki nima rednih dotokov svežega denarja, preživel na drugi način, še posebej če upoštevamo vse pravilne možnosti izplačil premij? Zakon tudi ne določuje določil, ki bi glede upravljanja, provizij, donosnosti,… napotovala na veljavno zakonodajo, ki ureja pokojninske sklade. Kakšna pravila bodo potem veljala za ta sklad? Če naj bi veljala pravila veljavne zakonodaje o pokojninskih skladih, zakaj potem potrebujemo poseben pokojninski sklad in ali obstoječi skladi niso primerni? O teh vprašanjih bi želeli aktivno sodelovati v nadaljnji proceduri sprejemanja zakona.