V poslanski skupini Slovenske ljudske stranke pričakujemo da bo večina v državnem zboru zakon podprla in bo zakon nadaljeval svojo pot v proceduro. Če se bo to zgodilo bomo potem v skladu s poslovnikom predlagali nekatere spremembe in dopolnitve samega zakona, saj po našem mnenju vsebini zakona ni najboljša popotnica, da pobuda zanj prihaja zgolj iz izvršilne veje oblasti. To je povsem legitimen, a na žalost nezadosten pogoj za uspešno in dolgoročno nadaljevanje boja proti korupciji.

Z uveljavitvijo zakona o preprečevanju nasprotja interesov in omejevanju korupcije, bomo dobili prvo profesionalno ustanovo za boj proti korupciji. Zdi se nam, da je za to potrebno posebno pozornost zagotoviti prav njej. To pa tudi zato, ker so v predlaganem zakonu nekatere rešitve v zvezi z zaposlovanjem in imenovanjem njenih članov, ki se nam ne zdijo najbolj posrečene. Po našem mnenju gre za slabo prakso, strokovno in politično, da nekdo, ki je formalni predlagatelj in pisec zakona, v ta zakon vgradi take določbe, da si že vnaprej zagotovi svoje položaje v novonastali ustanovi. Delo urada in delo direktorja zelo cenimo, toda ali je politično oportuno in higienično, da si z zakonom podaljšaš mandat, ki ga imaš? To je načelno vprašanje tudi politične kulture predlagateljev zakonov in velja tudi za druge predlagatelje, ne samo za tega.

Boj proti korupciji ima v razvitih demokratičnih državah večstoletno zgodovino. V predlogu zakona bi bilo morda dobro, da bi bile predstavljene tudi analize tovrstnih protikorupcijskih dejavnosti. Nekatere kažejo, da pojavi korupcije, katerim smo bili priča v obdobju tranzicije na slovenskem, sodijo v okvir tako imenovanega patronatstva oziroma pokroviteljstva, pretežno izvršne veje oblasti nad ostalimi vejami oblasti, nad gospodarstvom, nad akademsko sfero, nad civilno družbo, pa tudi nad mediji. Ker sta predlog zakona in predlog nacionalnega programa prišla iz izvršilne veje oblasti, predlagamo in pričakujemo, da bodo v nadaljevanju postopka tega zakona sodelovale tudi druge veje oblasti, tudi gospodarstvo, civilna družba in mediji. S sprejetjem predloga zakona in predloga nacionalnega programa, kot ga je predlagala vlada, bomo v Sloveniji dobili močno protikorupcijsko birokracijo. To je lahko dobro, lahko pa tudi ni. Naj bo torej to priložnost, da opozorimo na eno od možnih pasti, ki bi se lahko zgodila.

Opozarjamo na določila v predlaganem zakonu, ki omogočajo novi protikorupcijski državni ustanovi oblikovanje mreže uradnikov, ki bodo skrbeli za izvajanje posameznih protikorupcijskih ukrepov v posameznih državnih organih. Obstaja nevarnost, da bo predlagana rešitev preveč centralizirala boj proti korupciji in ponudila priložnost oblikovanja prave upravne obveščevalne službe, ki bi povsem brez vsakega razloga zbirala informacije o delovanju državne in javne uprave in še posebej nadzorovala dejavnost lokalnih skupnosti. Zavzeli se bomo za to, da bo oblikovanje protikorupcijskih načrtov v večji meri prepuščeno posameznim ustanovam, prav tako pa tudi izobraževanje kadrov na tem področju.

V poslanski skupini menimo, da je pri pripravi tega zakona premalo sodelovala celotna sfera civilne družbe. Tako opozorilo in opozorila prihajajo tudi iz tujine. Združeni narodi pripravljajo posebno konvencijo o boju proti korupciji, ki bo predvidoma sprejeta do konca letošnjega leta. Le-ta v svojem 13. členu določa, da mora država spodbujati sodelovanje posameznikov oziroma nevladnih organizacij civilne družbe pri delovanju njenih organov v preventivnem boju proti korupciji. Čeprav predlog nacionalnega programa deklarativno navaja takšne ukrepe, pa v predlogu zakona pogrešamo, da izrecno niso navedene oblike spodbujanja nevladnih organizacij in posameznikov k sodelovanju v boju proti korupciji. Nasprotno, predlog zakona tako rekoč skoraj vse pristojnosti daje novi protikorupcijski ustanovi, namesto da bi bistveni del preventivnih ukrepov prepustil nevladnim organizacijam in posameznikom in pri tem nudil tudi primerne materialne možnosti. Takšne določbe bi po našem mnenju spodbudile nastanek nevladnega protikorupcijskega gibanja. Konvencija Združenih narodov tudi priporoča, da država zagotovi večjo pristojnost javnosti v postopkih odločanja; da zagotovi učinkovit dostop do javnih informacij; da spodbuja večjo občutljivost do pojavov korupcije; da oblikuje programe izobraževanja o pojavih korupcije, ki naj se vključijo tudi v javne šolske programe in tudi v študijske programe univerzitetnega študija; spoštuje in spodbuja svobodo iskanja, pridobivanja in objavljanja informacij o pojavih korupcije; da naj zagotovi anonimen dostop do javnih protikorupcijskih ustanov in jim pri tem učinkovito zagotovi možnost sporočanja vseh informacij o pojavih korupcije, ki so določeni s to konvencijo. Ker pričakujemo, da bo Slovenija to konvencijo ratificirala, predlagamo, da bi se omenjena določila vključilo v predlagani zakon in tudi nacionalni program.

V poslanski skupini Slovenske ljudske stranke tudi predlagamo, da predlagatelj ponovno premisli o načinu oblikovanja zakona ter nacionalnega programa in da v nadaljnjo fazo sprejemanja vključi tudi vse ostale subjekte. Čeprav je treba pozdraviti vsako pobudo in napor v smeri boja proti korupciji, se je treba zavedati, da so takšni napori lahko tudi povsem neučinkoviti in tudi škodljivi, če niso dovolj pretehtani in v skladu z dobro prakso, ki se je razvila v številnih državah.