Obžaluje, da predsednik vlade ni upošteval naše argumentacije, saj bi s tem Slovenija imela več možnosti, da v okviru evropske komisije dobi dovolj pomembno delovno področje. V takem primeru smo imeli v SLS dobrega kandidata, mag. Francija Buta, ki nesporno uživa ugled v določenih vplivnih krogih evropske politike.
Janez Podobnik nadalje obžaluje, da kot predsednik koalicijske stranke ni bil seznanjen z vsebino Prodijevega pisma in da ni bil jasno določen postopek izbire kandidata ter da se je predsednik Vlade odločil, da je on sam edini možni predlagatelj. Sicer pa v SLS dr. Potočnika cenimo kot kompetentnega, delavnega in sposobnega kandidata.
Podpredsednica SLS Nada Skuk je zatem predstavila stališča okrog zadnjih dogajanj v zvezi z t.i. izbrisanimi. Po zadnjem razgovoru in razpravah smo se namreč v koaliciji razšli z različnimi pogledi o načinu urejanja vprašanja in izvajanja ustavne odločbe o t.i. izbrisanih. Strinjali smo se z novimi določbami, ki uvajajo ugotavljanje dejanskega prebivanja, omejitev pravic in odškodnin in dodatnimi kriteriji, ki določajo kdo ni upravičen do pridobitve dovoljenja za prebivanje v naši državi (kdor je deloval proti vrednotam pridobljenim z osamosvojitvijo).
Nismo pa se strinjali z izdajanjem odločb pred referendumom in brez ureditve v zakonu. Predlagali smo ureditev izdajanja odločb tudi o t.i. sporni 8. točki v novem sistemskem zakonu. Opozorili smo na 153. člen ustave, ki pove, da je za izdajanje kakršnihkoli odločb, tudi za ugotovitvene odločbe po 8. točki ustavne odločbe, potrebna zakonska podlaga. Opozorili smo tudi na dejstvo, da je mogoče že v času do referenduma v sistemskem zakonu urediti celovito problematiko na način, ki ne bo v nasprotju z Ust. Odločbo in odločitvijo na referendumu in da je priznavanje pravic in odškodnin za nazaj nesprejemljivo, ter da z novim zakonom ne smemo postaviti novih rokov in pravnih temeljev za uveljavljanje pravic za nazaj.
V zvezi z novim sistemskim zakonom o prebivanju tujcev je Nada Skuk povedala, da smo v SLS v vseh razpravah ob razreševanju problematike t.i. izbrisanih zagovarjali spoštovanje pravnega reda v naši državi in vrednote pridobljene z osamosvojitvijo Slovenije. V SLS smo prepričani, da nov predlog sistemskega zakona o stalnem prebivanju tujcev ne razrešuje problematike t.i. izbrisanih v celoti. V koaliciji se razhajamo v pogledih o načinu urejanja tega vprašanja in izvajanju Ustavne odločbe.
V SLS zagovarjamo stališče, da je vrnitev pravnega statusa za nazaj s splošno normo praktično in pravno neuresničljiva in bi bila v nasprotju z našim pravnim redom.
Zato smo na zadnjih pogovorih ponovno predlagali celovito urejanje in izvršitev ustavne odločbe, tudi t.i. sporne 8. točke, na način, ki ne bo v nasprotju z že izdano Ustavno odločbo in razpisanim referendumom. Le-ta v sami odločbi in v obrazložitvi govori o ugotavljanju prebivanja ter o dejanskem prebivanju. Izdajanje odločb in postopek ugotavljanja dejanskega stanja pa v naši državi ureja Zakon o splošnem upravnem postopku. Nov predlog sistemskega zakona vsebuje ugotavljanje dejanskega prebivanja in dodatne kriterije za pridobitev dovoljenja za prebivanje tujcev ter omogoča preverjanje nekaterih do sedaj opravljenih postopkov. Navedeni so tudi razlogi, zaradi katerih tujec ne more pridobiti dovoljenja za prebivanje. Prav tako so z zakonom predvidene omejitve za uveljavljanje odškodnin za nazaj.
Ponudili smo možne rešitve, ki so uresničljive tudi po opravljenem referendumu o t.i. tehničnem zakonu z Ustavnim zakonom, ki bi po našem mnenju odpravile številne pravne dileme, ki so se pojavile.
Franci Rokavec in Franci Bogovič pa sta predstavila stališče SLS do spremembe 143. člena Ustave RS. Ta naj določa, da naj se zakon oz. zakoni, ki bodo urejali območje, sedež in ime pokrajin, postopek ustanovitve pokrajin, način financiranja in način sodelovanja občin pri odločanju, sprejemajo z dvotretjinsko večino.
V zvezi z zakonsko ureditvijo regionalizacije Slovenije sta predstavila stališče SLS, da je potrebno določitev območij, pristojnosti, sedeže in imena pokrajin, postopek ustanovitve pokrajin ter način financiranj pokrajin urediti hkrati v enem zakonu; v primeru, da se pokrajine uredijo v več zakonih, pa je potrebno le-te sprejeti skupaj v t.i. paketu zakonov. V vsakem primeru v SLS vztrajamo, da je potrebno zahtevati dvotretjinsko večino za teh zakonov.
Pokrajinam je potrebno določiti izvirne in prenesene pristojnosti, ki bodo zagotovile racionalizacijo upravnega sistema države in decentralizacijo odločanja po načelu subsidiarnosti. V procesu regionalizacije, procesu reorganizacije upravnih enot in procesu sprejemanja Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja je potrebno doseči poenotenje območij, sedežev in obsegov političnih pokrajin, regionalnih upravnih enot in razvojnih regij.
Uvedba pokrajin ne sme povečati javno finančnih izdatkov ampak prerazporeditev le-teh. Predlaga se uvedba enotirnega upravnega sistema pri čemer se izkoristi kadrovske in finančne resurse upravnih enot. Predlog zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja se mora vsebinsko uskladiti s smernicami regionalizacije in upravne teritorializacije R Slovenije.