V nadaljevanju je predstavil stališča poslanske skupine SLS do odločbe oziroma mnenja ustavnega sodišča.
»Po našem mnenju poglobljeno in obširno utemeljuje in razlaga razmere med državo in cerkvijo, kot sledi iz ustavnega položaja verskih skupnosti v Republiki Sloveniji. Mnenje vsebuje nekaj zelo pomembnih interpretacij temeljnih načel, ki veljajo v razmerju med cerkvijo in državo, ločitve cerkve in države, enakopravnosti, svobode njihovega delovanja, ki se povezuje s svobodo veroizpovedi in prinaša nekatere v slovenski državi prvič zapisane pravice z mesta tako visoke strokovne avtoritete, kot je Ustavno sodišče. Gre predvsem za načelo nevtralnosti države do vseh veroizpovedi, drugih prepričanj, vključno z ateističnimi. Gre za načelo, da država ne more urejati verskega življenja svojih državljanov, temveč mora ne le dopustiti, ampak tudi omogočiti individualno in kolektivno versko svobodo svojih državljanov. Načelo ločitve cerkve in države pomeni, da država lahko podpira delovanje verskih skupnosti, seveda pod pogojem zagotovitve enakopravnosti vseh verskih skupnosti. Kot je bilo že povedano, mnenje ustavnega sodišča odpravlja vsakršen dvom o ustavnosti sklenjenega sporazuma in omogoča nadaljevanje postopka ratifikacije.»
Janez Podobnik je izpostavil, da v političnem krogu Slovenske ljudske stranke že od vsega začetka ni bilo dvoma o ustavnosti tega sporazuma. Predvsem pa ga ni bilo pri obeh pogajalskih skupinah. Obe strani, ko sta pripravljali sporazum, sta že pri sklepanju le-tega njegove določbe razumeli na način, kakor ga je s svojo interpretacijo podalo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije.
V času pogajanj se ni v nobenem kontekstu pojavilo vprašanje kakršnekoli izvzetosti rimskokatoliške cerkve iz pravnega reda Republike Slovenije, ampak zgolj skrb rimskokatoliške cerkve, da država s svojo zakonodajo ne bi posegala na področja, ki jih cerkev smatra za svojo izključno domeno. Pri tem bi omenili liturgijo in verske obrede in s tem v zvezi skrb, da država ne bi z omejujočo zakonodajo onemogočala njenega delovanja, kot se je žal to dogajalo v prejšnji ureditvi. In zgolj v tem kontekstu je mogoče razumeti omenjanje spoštovanja neodvisnosti in avtonomnosti katoliške cerkve, vendar le glede njene notranje ureditve in svobode bogoslužja in ne, kot se je včasih skušalo omenjati, v smislu neodvisnosti od pravnega reda Republike Slovenije. Menimo, da je ustavno sodišče v svoji izčrpni in izjemno poglobljeni odločbi to distinkcijo jasno postavilo ter da je ne bo težko spoštovati ne državi ne slovenski cerkvi.
Ustavno sodišče je nedvoumno ugotovilo, da t.i. vatikanski sporazum ni v nasprotju z ustavo. Tudi sama vsebina razlage, ki je dodana v bistvu ne prinaša nič drugega kot dobronamerno razlago vsebine sporazuma, kar pa je pri mednarodnih pogodbah vedno način interpretacije.
Razlaga Ustavnega sodišča, ki je dodana, pa bi lahko bila problematična le v kontekstu nasprotja z Dunajsko konvencijo o mednarodnih pogodbah. Gre za nasprotje z 19. členom, kajti s takšnim načinom interpretacije, kot ga je ustavno sodišče podalo vsaj indirektno zavezuje tudi nasprotno stran, v tem primeru apostolski sedež. Menimo, da gre za načelno mednarodnopravno nesprejemljivost, ki pa po vsebini v tem primeru ni problematična, ker je dodana razlaga v duhu intenc obeh strani pri oblikovanju besedila sporazuma.
Omenili bi še nekaj širših argumentov, ki so pomembni pri omenjeni tematiki_
- Katoliška cerkev v Sloveniji je del verske, kulturne in narodove zgodovine. V marsičem gre prav tej verski skupnosti zasluga, da smo Slovenci na teh prostorih obstali in razvili svojo narodnostno bit in ne nazadnje oblikovali tudi svojo državo. Radi bi opozorili na delo katoliških duhovnikov v tako imenovanih obmejnih področjih, saj so bili tam velikokrat skorajda edini branik slovenske kulture.
- Način urejevanja odnosov med katoliško cerkvijo in državo se je oblikoval v določenem zgodovinskem razvoju. Te načine, ki jih potrjujejo različne mednarodne konvencije spoštujejo vse tiste države na svetu, ki promovirajo človekove pravice in tudi svobodno izražanje vere.
- Novo državo Republiko Slovenijo je apostolski sedež med prvimi priznal kot subjekt mednarodnega prava. Ne dogaja se ravno pogosto, da bi bil apostolski sedež med prvimi, ki prizna nek nov subjekt mednarodnega prava. To je pomagalo k lažji uveljavitvi naše nove države v mednarodnem prostoru.
- Ustavno sodišče Republike Slovenije je v preteklosti v nekaterih svojih odločbah že izjavilo, da je katoliška cerkev v Sloveniji s svojim delovanjem v dobrobit naroda - to je razvidno iz njenega dela na verskem, kulturnem, narodnem in vrednostnem področju nasploh. Njen položaj je torej treba urediti skladno z uzancami, ki se v svetu v tem primeru uporabljajo. Predlagani mednarodni sporazum to uveljavlja in zato ga bomo tudi podprli.