Janez Podobnik_ Ugotavljam da je prvi mesec vodenja Slovenske ljudske stranke za mano. Ugotavljam da je stranka notranje enotna, kar se čuti predvsem v delu in kreiranju njenih stališč. Kot veste se je ta teden konstituiral Svet stranke in izvolili smo tudi podpredsednico Sveta stranke gospo Metko Zevnik. Prav tako pa je v pripravi tudi nova struktura Programskega sveta - oblikovalo se bo sedem področnih delovnih podskupin. V stranki je zaživelo novo projektno delo.
Leto 2003 je bilo za koalicijo uspešno leto in po našem mnenju je pomemben delež k temu prispevala tudi Slovenska ljudska stranka s svojimi ministri, poslanci, državnimi sekretarji. Uspešna izvedba referenduma za članstvo v EU in organizaciji NATO je velik projekt, ki ga je vodila koalicija, k sodelovanju pa je povabila tudi opozicijo. V tem letu smo uspešno zaključili pogajanja z evropsko komisijo za razvoj podeželja in kmetijstva. Lahko ugotovimo, da je Slovenija ohranila tempo in prednost pred ostalimi kandidatkami v zaključnem delu pristopnega procesa. Morda je šla premalo opazno mimo izjava predsednika Luksemburške vlade Junkerja, ki je omenjal Evropo dveh hitrosti in je v prvi skupin omenil tudi Slovenijo. Na področju regionalnega razvoja in finančnega delovanja občin smo storili manj kot smo v letošnjem letu vsi skupaj načrtovali. Področje regionalnega razvoja je po našem mnenju eno ključnih razvojnih področij v Sloveniji in na zadnji seji Izvršilnega odbora smo sprejeli sklep, da naj se Zakon o lokalni samoupravi in Zakon o skladnem regionalnem razvoju sprejemata v paketu skupaj z novim Zakonom o financiranju občin. Tudi na področju boja proti korupciji bi morali storiti več, pričakujemo, da bo jutri sprejeti zakon na tem področju vsekakor omogočil še nove okvire, da bomo tudi kot vladna koalicija storili več. Ko smo v teh dneh pogledali vsebino aneksa k koalicijski pogodbi smo med drugim ugotovili, da še nismo sprejeli zakona o slovenskem jeziku. Zdi se nam potrebno in pomembno da to omenimo. Za leto 2004 pa pričakujemo, da kljub temu, da bo spomladi slovenska politika obremenjena s pripravami na evropske volitve, to ne bo zmotilo tempa v delu koalicije, in da bomo nadaljevali in naredili vse, da bo Slovenija dobro pripravljena za vstop v Evropsko unijo. Že januarja pričakujemo sprejem Vatikanskega sporazuma.
V SLS smo se zelo vsebinsko vključili v pripravo obeh zakonov, podpiramo razbremenitev nižjih davčnih razredov to je socialno najšibkejših slojev prebivalstva. Po drugi strani pa se zavedamo da bi naredili napako, če oba zakona ne bi omogočila konkurenčnega okolja za delovanje slovenskega gospodarstva. Predlagali smo nekatere rešitve, ki so za nas zelo pomembne. Prvo področje je progresivno naravnano olajšave za vsakega nadaljnjega otroka, trenuten predlog vsebuje olajšavo v višini 1% mi smo predlagali 2,5%. Ampak že 1% je že velik napredek od izhodiščne osnove, saj tako pokažemo, da se zavedamo pomembnosti družine in otrok. Pri izračunih je razvidno, da bo oseba z 1 otrokom in pri olajšavi 1 % plačala 50.000 sit manj, oseba z 2 otrokoma 40.000, s tremi pa 30.000 manj, res pa je da oseba z 4 otroki plača 14 000 sit več tukaj je ta rezerva in mi se bomo borili da se tudi za večje število otrok se pravi več kot 3 ne bo zgodilo da bi te družine plačale več.
Iz našega predloga, da bi se izvzela obdavčitev subvencij je prišla rešitev, ki postopno obdavčuje subvencije - 33%, 66%, 100% v letih 2005, 2006, 2007. Mi se bomo zavzemali, da se iz teh okvirjev plačila EKO 1,2 in 3 izvzame, predvsem pa da se na novo uredi ugotavljanje katastrskega dohodka.
Skoraj v tišini pa je šla mimo javnosti rešitev, da se pri investicijskih skladih uredi primerljivost obdavčitve dohodkov iz kuponov investicijskih skladov.
Na investicijskih olajšavah za vlaganja v raziskave in razvoj smo veseli, da je prišlo do olajšave v višini 10% take investicije, poizkušali pa bomo doseči olajšavo v višini 20 %. Več o tem bo povedal moj kolega mag. Radoslav Žerjav.
Mag. Radoslav Žerjav: V Sloveniji niso samo dobre velike firme. Nekateri se ukvarjamo tudi z bojem za preživetje, ki je povzročil to, da so mnoge raziskovalne enote in razvojni oddelki v teh podjetjih bili skrčeni na minimum ali pa celo ukinjeni. Menimo, da to ni dobro. Vsak tak oddelek v kateremkoli podjetju je potreben za razvoj tega podjetja, zato bi povišanje tega zneska iz 10% na 20% pripomoglo, da bodo to tista jedra, ki se bodo navezovala na naše inštitute in fakultete in da bomo skupaj pomagali podjetjem na poti navzgor.