Našim podjetjem bo omogočen vstop na trge Evropske unije, ti pa že desetletja tečejo po ustaljenih tokovih, v katere pa je mogoče prodreti le z vrhunskimi izdelki in storitvami, še težje pa se je na njih dolgoročno uveljaviti. Tudi iz tega lahko sklepamo, da bodo večji pritiski tudi na trg delovne sile v Sloveniji, ker bodo konkurirali predvsem visoko usposobljeni kadri v najvišjem plačnem razredu. Tudi zato podpiramo vse tiste usmeritve v proračunu, ki so usmerjene v zagotavljanje dolgoročne uspešnosti slovenskih podjetij, v reševanje socialnih sprememb, predvsem skozi usposabljanje zaposlenih za bolj zahtevna delovna mesta in za zagotavljanje znanj, ki bodo taka kvalitetna delovna mesta tudi ustvarjala.
V zadnjih dneh so bili na odboru za finance sprejeti nekateri amandmaji, ki so poželi zelo veliko zanimanja. Gre za nekatera področja, ki so zelo pomembna v vsakem državnem proračunu, če omenimo financiranje občin, financiranje regionalnega razvoja ali pa financiranje izgradnje državnih cest. To so zelo pomembni segmenti za delovanje teh podsistemov. Toda po drugi strani pa je ta izjemnost proračuna, ta sinteza slovenskega in evropskega proračuna po našem mnenju priložnost, da na tem mestu kot vladna stranka predstavimo naš konceptualni vsebinski pogled na prihodnost slovenskih javnih financ. Pri tem bomo izhajali iz nekaterih ugotovitev.

Prva ugotovitev je ta, da bo tudi v prihodnjem proračunskem obdobju značilnost slovenskih javnih financ visok delež zakonsko opredeljenih in zato kratkoročno neprilagodljivih izdatkov. Na drugi strani pa se Slovenija v svojih ključnih razvojnih dokumentih opredeljuje za prehod k novemu razvojnemu konsenzu, kjer naj bi ravno javne finance igrale najpomembnejšo vlogo spodbujevalca naložb v nova delovna mesta. V njihovo tehnološko prenovo ter v šolstvo, znanost in raziskave. Takšne usmeritve najdemo v strategiji gospodarskega razvoja Slovenije, v poročilu o razvoju, o socialnem sporazumu za obdobje 2003/2005 ter v vladnem programu za učinkovit vstop v Evropsko unijo. Na drugi strani pa so slovenske javne finance v primežu izpolnjevanja nominalnih konvergenčnih kriterijev določenih v maastrihtskem sporazumu, ki narekuje predvsem znižanje inflacije. V Slovenski ljudski stranki se zavedamo, da smo kot vladna stranka skupaj s svojimi koalicijskimi partnerji v težkemu položaju, ko moramo v oblikovanju državnega proračuna uskladiti številne, tudi nasprotujoče si interese. Nenazadnje, gibati se moramo v pogojih koalicijske pogodbe. Jasno je, da državni zbor ne more služiti vsem ciljem v navedenih okvirjih. Tudi zato ne, ker smo priča sorazmerno nizki gospodarski rasti, ki je tudi zaradi gospodarske recesije v naših najpomembnejših izvoznih trgih še najbolj odvisna od državnih investicij, ki so vezane na proračun.

Druga ugotovitev. Pri postopku sprejemanja državnih proračunov se vedno odrazi tudi stopnja tako imenovanega implementacijskega deficita, ki predstavlja razliko med formalno sprejetim in dejanskim uresničevanjem sprejetega, med normirano in dejansko vplivnostjo različnih družbenih akterjev. Ta neskladnost vodi v podoptimalno delovanje družbeno ekonomskega sistema in tudi razhajajoče učinkuje na razvojne pobude. Če je pravni red v različnih delih družbeno ekonomskega sistema različno uspešno uveljavljen, se rešitve oblikujejo parcialno in nato nastopijo posledice. Na primer vsebinsko osiromašenje razvoja in prevlada finančnih nad razvojnimi argumenti, ali pa da se razvoj preveč prilagaja le interesu manjšega števila akterjev, ali pa da je nižje uravnovešen razvoj, ki povečuje pritisk na prej omenjene resurse. Dobro in enakomerno uveljavljanje pravnega reda znižuje transakcijske stroške pri usmerjanju razvoja in olajšuje oblikovanje razvojnih koalicij; o tem govori tudi strategija gospodarskega razvoja Slovenije.

Tretja ugotovitev. Implementacijski deficit postaja vedno večji. Tudi zato zamujamo z nekaterimi pomembnimi reformami gospodarskega in javnega sektorja, ki so po mnenju Slovenske ljudske stranke nujne za ohranitev konkurenčnosti gospodarstva po vstopu na skupni evropski trg. Treba bo najti zakonske in druge mehanizme, da se državni proračun vsaj delno osvobodi vnaprejšnje determiniranosti in se s tem postavi ključne razvojne prioritete. Nekaj osnovnih podatkov, ki govorijo o zelo veliki rasti proračuna in celotnega javnofinančnega sektorja, tako na prihodkovni kot odhodkovni strani. Rast indeksa 111,8 v letošnjem letu, prihodnje leto 112,3, napoved za leto 2005 pa je padec na 106,3. To naj bi bila posledica ponovne oživitve gospodarske rasti. Kako bo takšno stanje vplivalo na konkurenčnost gospodarstva? Ali bo to lahko vodilo v stečaje podjetij in se potem vrnilo tudi kot bumerang v obliki vedno višjih stroškov za socialne transferje? V Slovenski ljudski stranki smo prepričani, da za odlašanje s strukturnimi reformami zasebnega in javnega sektorja ni nobenih argumentiranih razlogov. Slepo izpolnjevanje zgolj nominalnih konvergenčnih kriterijev ne zadostuje in je morda všečno bruseljskim uradnikom. Kako dolgo še? Nedavni padec Pakta stabilnosti v primeru opustitve drastičnih sankcij zoper Nemčijo in Francijo zaradi njune očitne prekoračitve omejitve 3-odstotnega primanjkljaja državne blagajne je zgovoren primer, da očitno temu ni več tako. Tako Francija kot Nemčija sta tvegali resne sankcije zoper načela, ki sta jih skupaj s svojimi kolegicami v zvezi postavili sami. Zakaj? Ali sta ugotovili, da so bila postavljena brez pravega smisla? Tudi njihovo spreminjanje navzgor ne bi imelo več pravega smisla, kajti hitro bi prišlo do ponovnih primerov kršitev. Ali je Evropska unija opustila svoja načela, ker je videla, da so nesmiselna in se jih v danih pogojih ne da izvajati? Ali bo treba uvesti nova merila in določiti nove nadzorne mehanizme? Dejstvo je, da države članice nimajo več diskrecije nad lastno monetarno in tečajno politiko, zato morda zadostuje, da prevzamejo tudi polno odgovornost za svoj javni dolg. Ne vemo še natančno, kakšne mehanizme nadzora bo izbrala Evropska unija, toda očitno nič več ne bo tako, kot je bilo.

Četrta ugotovitev. Program za učinkovit vstop v Evropsko unijo zavezuje vlado k sprejetju ukrepov na področjih gospodarstva, regionalnega razvoja, zdravstvene reforme, reforme javne uprave, uresničevanje načel pravne države, zunanje politike, ker želi znižati inflacijo, zmanjšati obrestne mere, znižati rast zaposlovanja v javnem sektorju, ohraniti realnost socialnega sistema, znižati visok nivo investicijskih izdatkov, predvsem pa povečati razvojne dejavnosti in izobraževanj in s tem tudi povečati gospodarsko rast, zvišati zaposlenost in s tem povečati učinkovitost gospodarstva in države. Vlada je dobila za te obveze podporo naše stranke in mandat, da izvede zastavljene cilje. Stojimo ji ob strani in ji bomo nudili v okviru naše pristojnosti vso podporo, vsekakor pa ne bom pristajali na nespoštovanje ali izogibanje tem dogovorom, ki bi lahko zagotovili, da naše gospodarstvo ne bo doseglo potrebnega zagona v novih pogojih konkurenčnosti. Vlada in Banka Slovenije sta prejšnji mesec pripravili skupno gradivo o vstopanju Slovenije v režim ERM2, ki je namenjeno ekonomsko socialnemu svetu. Torej, ta dokument vsebuje zavezo k razvojni preusmeritvi proračunskih odhodkov v naslednjem proračunskem obdobju in predvideva ukrepe, ki bodo potrebni za nadaljevanje reform po vstopu v tečajni mehanizem ERM2, ko bo Slovenija izgubila možnosti ohranjanja makroekonomskih ravnovesij po izgubi suverenosti na področju vodenja monetarne in tečajne politike. Prepričani smo, da bo soglasje v okviru ekonomsko socialnega sveta dovolj, da za oblikovanje novega razvojnega konsenza, ki bo potreben po vstopu v Evropsko unijo in bo istočasno omogočil izpolnjevanje realnih konvergenčnih kriterijev in tudi razvojno dohitevanje iz Slovenije razvitih članic. Ne glede na formalno postavljene kriterije pa mora Slovenija podpreti nadaljevanje reform in čim prej dokončati obdobje tranzicije. Take ukrepe pa terjajo tudi neformalni, lahko jim rečemo realni konvergenčni kriteriji, ki bodo postali zagotovo vedno pomembnejši. Potrebno bo dokončati reforme celotnega finančnega sektorja ter omogočiti hitrejši tempo tehnološke prenove podjetij in s tem odpiranje novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo in na način, da se davčne obveznosti gospodarstva ne bodo povečale. In kako lahko to storimo? Po mnenju Slovenske ljudske stranke je za takšen korak potrebno poživiti, lahko rečemo tudi reformirati tudi dosedanje oblike iskanja družbenega konsenza, ki mora temeljiti najprej na dejanski reprezentativnosti vseh socialnih partnerjev. Pred novim razvojnim konsenzom je potrebno dokončati tudi reformo socialne države, kot smo že omenili, še posebej reformo zdravstvenega, delno pa tudi pokojninskega in delno tudi šolskega sistema. In nenazadnje z veliko energijo tudi političnega poguma dokončati reformo raziskovalnega sistema in univerz, kajti slednji mora po našem mnenju postati sposoben za nastanek sistemov prenosa znanja v podjetja in to ne bo lahka naloga. Kot smo že uvodoma povedali se zavedamo, da je vsakokratni sprejem državnega proračuna vedno tudi priložnost, da se poslanci in poslanke opredelijo do nekaterih razvojnih in drugih problemov, ki so aktualni v okoljih kjer so bili izvoljeni. Mi takšno stališče cenimo. Nenazadnje ima poslanec vedno relacije do svojih volivk in volivcev. Toda kot poslanska skupina in kot stranka želimo s svojimi odločitvami prispevati k odgovornemu odnosu do javnih financ.