"V poslanski skupini SLS že od vsega začetka pozdravljamo delo Konvencije, saj menimo, da je priprava in sprejem Ustavne pogodbe za Evropo odraz pozitivnega pristopa dosedanjih držav članic do širitve in sprejema novih.
V luči največje širitve Evropske unije doslej, se je pokazala kot potrebna reforma, tako glede institucionalnih kot nekaterih ne-institucionalnih zadev in področij. Potrebna je nova delitev pristojnosti med EU in članicami, ureditev skupne zunanje politike, povečanje demokratične legitimnosti in opredelitev statusa Listine o temeljnih pravicah.
Ob zaključku medvladne konference evropski državljani, današnji in bodoči, pričakujemo sprejem Ustavne pogodbe. Omenjeni dokument bo omogočal razvoj in delovanje nove razširjene Evrope. Pogodba bo predvidoma soglasno in dokončno sprejeta še pred volitvami v Evropski parlament, ki bodo junija 2004.
V poslanski skupini SLS cenimo obsežno in zahtevno delo Konvencije o prihodnosti Evrope in menimo, da je dosegla pozitiven rezultat.
Nadalje menimo, da je v Sloveniji, ki je ena manjših držav pristopnic, še posebej pomembno enakopravno članstvo znotraj Evropske unije.
Glede števila poslancev Evropskega parlamenta podpiramo ureditev, določeno s Pogodbo iz Nice. V skladu s to ureditvijo je predvideno, da naj bi vsaka država članica imela vsaj 5 poslancev. Zavzemamo se torej za ohranitev najnižjega praga glede števila poslancev na državo članico.
Načelo demokratičnosti je eno temeljnih načel tako Republike Slovenije kot Evropske unije. Sodelovanje državljank in državljanov pri odločanji glede stvari, ki jih zadevajo, bodisi neposredno, bodisi preko voljenih predstavnikov, je eno izmed poglavitnih prvin demokracije. Ob tem velja omeniti pogosto omenjeni demokratični deficit. Dejstvo je, da bodo poglavitni akterji odločanja znotraj Evropske unije vlade držav članic, torej izvršilna, nevoljena veja oblasti. Za doseg večje stopnje participacije ljudstva sta pomembni tako aktivni vlogi evropskega kot nacionalnih parlamentov, saj le na ta način lahko pričakujemo zmanjšanje demokratičnega deficita.
Pri procesu širitve Evropske unije moramo imeti torej v mislih vlogo nacionalnih parlamentov. Pomembna je redna izmenjava informacij med institucijami Evropske unije in nacionalnimi parlamenti posameznih držav. Redna komunikacija bi omogočila, da bi bile aktualne razprave znotraj nacionalnih parlamentov ažurno posredovane institucijam EU.
Nadalje menimo, da naj se obstoječe pristojnosti Evropskega parlamenta glede potrjevanja proračuna Evropske unije ne spremenijo oz. ne zmanjšajo.
Način odločanja v Svetu je eno izmed instutucionalnih vprašanj, o katerem še ni bilo moč doseči dokončnega soglasja in o katerem se bo razpravljalo na sklepnem zasedanju Medvladne konference. V poslanski skupini SLS se strinjamo s stališči, ki jih zastopa Vlada RS glede zavzemanja za simetrično opredelitev dvojne večine. Menimo, da je potrebno v Ustavni pogodbi upoštevati uravnoteženo ureditev dvojne narave EU, torej enakovredno upoštevanje državljanov in držav.
V poslanski skupini SLS podpiramo uvedbo instituta evropskega zunanjega ministra, ki bo formalno član Evropske komisije in Sveta EU. Ministrova funkcija združuje sedanjo vlogo komisarja za zunanje zadeve in visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko. Nadalje je njegova vloga predstavljanje Evropske unije v mednarodni skupnosti. V poslanski skupini SLS menimo, da je Institut evropskega zunanjega ministra pomemben tudi zaradi večje prepoznavnosti Evropske unije v odnosih z drugimi mednarodnimi subjekti.
Naslednje institucionalno področje, ki bo dokončno dorečeno na sklepnem zasedanju, je sestava Evropske komisije in vloga komisarjev. V poslanski skupini smo mnenja, da je skladno z načelom enakopravnega članstva potrebno ohraniti tudi enakopravnost članov komisije. Komisijo naj torej sestavlja po en komisar iz vsake države članice, pri čemer naj imajo vsi celovito glasovalno pravico.
V poslanski skupini pozdravljamo napredek, dosežen na področju obrambne politike. Strinjamo se o pomenu strukturiranega sodelovanja, ki naj bo transparentno. Menimo, da je vlada zavzela ustrezno stališče do predloga italijanskega predsedstva glede upoštevanja povezave z NATOm. Povečevanje stroškov, ki bi nastalo kot morebitno podvajanje obrambnih struktur, bi bilo namreč še posebej veliko breme za majhne države.
V poslanski skupini posebej podpiramo vključitev večjega pomena socialne politike in zdravja. V luči predloga za začetek postopka za spremembo ustave RS v 44. členu, ki je odseval enotno politično voljo v slovenskem prostoru, podpiramo napore za poskus zagotovitve enakosti med ženskami in moškimi tudi na evropski ravni.
Nadalje menimo, da je potrebno pozornost posvetiti še enemu neinstitucionalnemu vprašanju. V SLS smo mnenja, da bi bilo primerno prisotnost krščanskih vrednot omeniti že na samem začetku Ustavne pogodbe, v preambuli. Verjamemo, da predstavljajo krščanske vrednote del kulturne dediščine in kot take do neke mere spremljajo evropske narode skozi zgodovino. Pozdravljamo vključitev statusa cerkva in nekonfesionalnih organizacij v 51. člen pogodbe, s katero je določeno priznavanje njihove identitete s strani Unije.
Nova Ustava Evropske unije bo ustanovne pogodbe zadnjih 50. let združila v en dokument. Pred njenim dokončnim sprejemom bo potrebno vložiti še zadnje napore. Na sklepnem zasedanju bo potrebno doreči najbolj pereča institucionalna vprašanja.
V poslanski skupini SLS podpiramo napore slovenskih predstavnikov Konvencije. Delegaciji, ki bo zastopala slovenska stališča na sklepnem zasedanju v Bruslju, želimo, da bi s pomočjo konstruktivnega dialoga dosegla njihovo upoštevanje v novi Ustavni pogodbi".