To je le ena zaskrbljujočih ugotovitev s poslanskega večera, ki ga je na idrijskem gradu na to temo in s poudarkom na razmere v idrijski in cerkljanski občini pripravil poslanec Janez Podobnik.
Problematiko so z različnih plati osvetlili gostje večera magister Stane Merše iz Društva za družinsko pobudo, Miran Vončina – načelnik idrijske upravne enote in prof. dr. Janez Malačič z Ekonomske fakultete v Ljubljani, eden naših vodilnih strokovnjakov za demografska vprašanja.
Dr. Malačič je med drugim poudaril, da bi morala vsaka Slovenka, če naj bi se narod obnavljal vsaj v obstoječem številu, roditi povprečno vsaj 2,1 otroka v svojem rodnem obdobju, rodi pa povprečno 1,2 otroka, torej le 60% potrebnega naravnega prirastka. V minulih letih je negativni trend števila rojstev nevtraliziralo le priseljevanje iz drugih držav. Nizka rodnost vpliva tudi na hitrejše staranje prebivalstva. Še pred leti je povprečni delež prebivalstva, starejšega od 65 let, znašal 10%, po zadnjem štetju je narasel na 14%, leta 2036 pa naj bi znašal kar četrtino vsega slovenskega prebivalstva. Nizka rodnost bo imela dolgoročne posledice ne le v praznih vrtcih, šolah in zdravstvenih domovih, ampak tudi na fakultetah in na trgu delovne sile, predvsem pa v pokojninskem in zdravstvenem sistemu, ki temeljita na t.i. medgeneracijski pogodbi. Delež aktivnega prebivalstva, ki bo vlagal v pokojninsko blagajno, bo premajhen v primerjavi s povečanim številom upokojencev, ki bodo iz njega črpali sredstva za pokojnine.
Kot je poudaril gostitelj večera, poslanec Janez Podobnik, gre po rezultatih anket slovenskega javnega mnenja vzroke iskati predvsem v ekonomskih razmerah, eksistenčni negotovosti, stanovanjski problematiki in velikih stroških, povezanih z otroki. Toda ali isti vzroki veljajo tudi za Idrijsko in Cerkljansko, kjer je gospodarstvo uspešno, brezposelnost nizka, večjih stanovanjskih problemov ni, rodnost pa je še nižja od slovenskega povprečja? Po besedah Mirana Vončine-načelnika idrijske upravne enote, se je v obeh občinah skupaj še leta 1995 rodilo 184 otrok, umrlo je 173 ljudi, lani je bilo 131 novorojenčkov, umrlo pa je 167 ljudi. Za tretjino se je zmanjšalo število izdanih gradbenih dovoljenj, upada število podjetnikov, leta 1995 prenovljeni Vis pa je prinesel zadnja stanovanja na Idrijskem, zgrajena z javnimi sredstvi. Razen poklicev na področju strojništva in elektrotehnike ni obetavnih poklicev za mlade, vse se koncentrira v Ljubljani. Pogojev za mlade, da bi ostali doma in si ustvarili družino z več otroki, torej ni, je poudaril Vončina.
Koga bi torej morale skrbeti demografske razmere v Sloveniji_ lokalno skupnost, državo? Magister Stane Merše iz društva za Družinsko pobudo je predstavil prizadevanja svoje organizacije, ki se bori za ustvarjanje družini prijaznih pogojev na Slovenskem. Zadnje čase opozarjajo predvsem na spremembe davčne zakonodaje oziroma dohodnine, ki so nenaklonjena predvsem družinam z več otroki.
Po besedah Vojke Koder Hvalec, direktorice centra za socialno delo Idrija, po njihovih izkušnjah socialne razmere v Sloveniji niso tako slabe, saj področje obsega kar 30 vrst različnih pravic, ki jih družine z otroki lahko uveljavljajo, kar Slovenijo uvršča med najbolj razvite v Evropi, problem pa je v spremembi lestvice vrednot, kjer otrok ni vedno na prvem mestu. Tudi podžupan Jože Kenk, Rasto Reven in duhovnik Franc Kavčič so se strinjali, da za nizko rodnost ni kriva le eksistencialna negotovost, ampak da je celotna klima v državi nenaklonjena rojevanju otrok. Premik na evropski delovni čas je staršem in otrokom ukradel skupne popoldneve, delodajalci dajejo prednost kadrom z magisterijem, zato so ženske prisiljene dlje časa študirati in se pozneje odločati za materinstvo ali pa se mu celo odpovedati.
Sklepna ugotovitev sodelujočih na razpravi, ki jo je povzel gostitelj večera Janez Podobnik, je bila, da je o teh vprašanjih potrebno razpravljati in ustvarjati stalen pozitiven pritisk v javnosti, da politika ne bi ostala ravnodušna in se bo znala pravilno odločati, ko bo krojila pogoje, v katerih bodo v prihodnje živele slovenske družine in njihovi otroci.
