Podobnik je komentiral tudi ponovno zavrnitev kandidata predsednika Države za predsednika Računskega sodišča: »Ko se pri predsedniku države reče, da se nekoga podpre, ko se na javnih sejah dviguje roke in tajnih glasovanjih glasuje drugače, se s tem tudi zmanjšuje ugled predsednika države.«.
Podobnik je izrazil zadovoljstvo, da je Državni svet je v obliki predloga napisal prvi tekst ustavnega zakona, ki je prišel v javnost, s katerim predlaga način za razrešitev problematike »izbrisanih«. Po mnenju SLS je ta pot celovita in dokončna, pri pripravi in podpori le-tega pa morajo nujno sodelovati vse parlamentarne stranke. Vsebina ustavnega zakona mora vsebovati tri sklope vsebinskih rešitev: 1. ugotavljanje dejanskega stanja za vsakega posameznika posebej, če je res dejansko bival v Republiki Sloveniji. 2. V ustavni zakon nedvoumno zapisati, da se osebam, ki so sodelovale v agresiji JLA na Slovenijo v osamosvojitveni vojni, ne izda dovoljenja za stalno prebivanje in 3. Da se ne prizna se nepremoženjska škoda.
Predlog SLS je, da vse parlamentarne stranke sprejmejo pobudo Državnega sveta in skupaj s svojimi pravnimi eksperti sodelujejo pri pripravi ustavnega zakona. Podobnik je povedal, da je ena od prednosti tega teksta, ki ga je predlagal Državni svet, da je vendarle v njem poskus ne kompromisa, ampak sinteze stališč enih in drugih ter dobra podlaga za iskanje konsenza v naprej.
SLS je svoje pripombe že pripravila in ta stališča bomo v naslednjih dneh tudi uveljavljali. Za dokončno obliko ustavnega zakona bi bilo najpomembneje, da se za to pooblasti pravno službo Državnega zbora, ki naj pripravi v pravnih normah zapisane dikcije teh vsebinskih rešitev. Mag. Kramberger je potrdil, da je poslanska skupina SLS enotna, da je edino ustavni zakon tisti akt, ki ga lahko sprejme Državni zbor, da celovito in enkrat za vselej uredi to vprašanje. Podpredsednica Skukova je dodala, da morajo v razpravah o pripravah na ustavni zakon sodelovati parlamentarne stranke kot take, ne zgolj ena stranka, ne opozicija ali pozicija, ker je za ustavni zakon pristojen Državni zbor.
Neizvolitev predsednika računskega sodišča je neodgovorno dejanje.
»Včeraj je Državni zbor ravnal neodgovorno in po našem mnenj tudi nepremišljeno, ko ni izvolil mag. Cvikla za predsednika Računskega sodišča.« je povedal Podobnik. Zagotovil je, da ga je vseh devet prisotnih poslancev podprlo, saj na mandatno-imunitetni komisiji in na plenarni seji ni bilo slišati niti enega očitka o njegovih strokovnih kompetencah. Po eni od interpretacij je sedaj mandat Računskega sodišča zaključen, zato vrhovni državni revizorji ne morejo nadaljevati svojega dela. Na srečo je Državni zbor na prejšnji seji izvolil vsaj prvega namestnika g. Vesela, tako da se bo morda kljub vsemu našel način za prenos pooblastil za vodenje.