Vendar pa smo vsaj tisti, ki smo nekoliko bolj budno spremljali retorično prepletanje besed dr. Kebra v praktično skoraj vsaki prilogi sobotnega Dela pred zadnjimi državnozborskimi volitvami imeli ob njegovem imenovanju za ministra precej pesimistično oceno o tem ali je tako samozadosten profil človeka prava izbira. Nič kaj posebno drugačen ni bil tudi današnji nastop gospoda ministra. Odgovora na to ni bilo potrebno dolgo čakati. Marsikdo je ocenil, da se je minister dr. Keber z retorično spretnostjo resno lotil urejanja razmer pri izvajalcih zdravstvenih storitev, a se je kaj hitro pokazalo, da je prav on tisti, ki producira številne afere in z njemu edinstveno retorično samozadostnostjo prej pospešuje kot odpravlja težave.

Kar nekaj nas je prepričanih, da se je v času dobrih treh let ministrovanja dr. Dušana Kebra zgodilo toliko afer, kot se jih ni poprej v nekaj mandatih skupaj. Ob tem pa je minister ob velikem neposluhu zaradi prevelike zaverovanosti vase in svojo samozadostnostjo obšel temeljni načeli, ki v Evropski uniji zavzemata ključno mesto v odnosu med družbo in vladno upravno strukturo. To pa je partnerstvo in subsidiarnost. Zaradi tega ni pravega dialoga znotraj institucij v sistemu zdravstvenih organizacij in ministrstva. Kar je na temelju tega še posebno zaskrbljujoče je to, da postaja odnos bolnik - zdravnik, ki je v marsičem odločilen za uspeh zdravljenja, močno načet v negativnem smislu. Zdravje pa je prav gotovo vrednota vseh vrednot slehernega od nas in takrat, ko je načeto, vidiš v zdravniku, v medicinski sestri, odprto okno za izhod v sili. To okno se s politiko, če temu tako rečem, ki jo vodi tokratni minister dr. Keber, vedno bolj zapira. Ta vrednota pa pomeni številnim poslancem v Slovenski ljudski stranki veliko več kot koalicijska pogodba in floskula o sedenju na dveh stolih. Interpelacija o delu in odgovornosti ministra za zdravje dr. Kebra temelji v bistvu na sedmih točkah oziroma razlogih. Postopanje ministra v primeru prodaje bolnice Trnovo je prav gotovo poučen primer, kako minister ne bi smel ravnati kot neposredno odgovoren za spoštovanje zakonodaje in drugih javnih predpisov ter kot dober gospodar in porabnik javnih sredstev in s tem v zvezi z državnim premoženjem.

Ob vseh očitkih, ki jih interpelatorji v tem primeru očitajo ministru želimo v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke opozoriti na dejstvo, da se je vprašanje namembnosti prodaje izvajalo tripartitno. To pomeni mestna občina Ljubljana, ministrstvo in Klinični center. In pri tem minister ni niti slučajno upošteval sklepa zavoda kliničnega centra kot pogodbene stranke, s katerim je bilo določeno pod katerimi pogoji daje svet soglasje s prodajo bolnice Trnovo. Svet je sprejel sklep še v času, ko je bil minister še strokovni direktor v zavodu klinični center in je zato, kot minister sklep dobro poznal. Pogoja sta bila dva, da gre denar od prodaje le za potrebe stroškov preselitve bolnice Trnovo v klinični center, razlika pa se mora namensko porabiti za prenovo kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino. Izvajati ta sklep je ministru, če nič drugega, veleval javni interes.

Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke sprejema argumente, s katerim minister zavrača interpelacijo, kot neprepričljive, pavšalne in ne dovolj argumentirane.

Vprašanje izgradnje pediatrične klinike je za ministra več ali manj vso mandatno obdobje neodgovorjeno vprašanje. Kajti ob vseh sprejemanjih državnih proračunov v tem mandatu je imela investicija tako iz predstavitev proračunskih memorandumov s strani predsednika vlade, še posebno to velja za sedanjega predsednika mag. Antona Ropa, kakor s strani ministra Kebra, za nas in javnost optimistično napoved, a v resnici je vse do sedaj bilo ob tem vse preveč sprenevedanja. Če bi minister dr. Keber zbral nekaj samokritike, bi bil njegov odgovor interpelatorjem malo bolj verodostojen vsaj za nas, ki že sedmo leto spremljamo početje oziroma postopanje ministrstva za zdravje pri realizaciji te potrebne investicije.

V avnanje ministra pri razreševanju vprašanj, povezanih z infektivnimi odpadki se kaj globlje v stališču poslanske skupine ne bom spuščal. Dejstvo je, da nas odgovor ministra ne prepriča kaj posebno, da se je ravnalo v skladu z javnimi predpisi, v tem primeru z zakonom o javnih naročilih. Minister namreč v odgovoru s svojo retorično spretnostjo nakaže, da se je ravnalo gospodarno tudi po lastni presoji, vendar pa nas dobri poznavalci tega vprašanja opozarjajo na nekoliko drugačno realnost.

Kar se tiče predmetnosti očitkov v interpelaciji očitanih postopanj ministra dr. Kebra po vprašanju kadrovskih problemov, nas v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke minister s svojim dolgim utemeljevanjem svojega ravnanja ne prepriča o tem, da ni temeljna krivda in njegova odgovornost v tem, da predstavlja zanj v državnem zboru sprejet nacionalni program zdravstvenega varstva precej obrobno vprašanje. In ne glede na to, da smo tudi na odboru državnega zbora za zdravstvo, delo, družino, socialno politiko, invalide že slišali (s strani ministra) kaj vse se je z nacionalnega programa zdravstvenega varstva uresničilo, ostaja dejstvo, da je za številne težave, ki se kopičijo v izvajanju zdravstvene dejavnosti treba iskati vzrok v nepripravljenosti ministrstva, s tem ministra dr. Kebra, da bi ključne stvari iz nacionalnega programa sprovajal z načrtovanjem politike ministrstva v življenje. Naj si bodi vprašanje vzpostavitve mreže javne zdravstvene službe v Republiki Sloveniji tako na primarni, še posebej pa na sekundarni in terciarni ravni, ali da bi vzpostavil številne potrebne standarde, brez katerih se stanje v izvajanju zdravstvenih storitev ne more kaj prida izboljšati.

Odgovor oziroma zavrnitev argumentov interpelatorjev po tem vprašanju tudi ne prepriča poslancev Slovenske ljudske stranke v tem, da bi minister dr. Keber bil pripravljen vsaj v naprej, čeravno se mu bo, hvala bogu mandat kmalu iztekel, uveljavljati pomembno načelo. Načelo, ki je v sodobni vladi še kako pomembno, to pa je subsidiarnost. Minister namreč ni bil ves čas in tudi sedaj ni pripravljen, da bi omogočil posameznim zdravstvenim področjem več samoregulacije skozi zbornično organiziranje in s tem izvajanje vrsto pravil in postopkov ter iskanje izhodov iz takega ali drugačnega stanja. Mednje sodi tudi razreševanje kadrovskih problemov.

Minister dr. Keber se po našem trdnem prepričanju zaradi prevelike zaverovanosti vase in samozadostnosti ni potrudil vzpostaviti partnerskega dialoga, niti s ključno stanovsko zbornico, to je zdravniško zbornico, kaj šele, da bi se potrudil, da bi lahko v dobro boljšega izvajanja zdravstvene dejavnosti omogočil vsebinsko delovanje in ustanavljanje zbornic še drugih zdravstvenih poklicev in področij.

V nastopu se bom dotaknil le še na kratko predmetnosti interpelacije po vprašanju priprave oziroma izvedbe zdravstvene reforme. Zdravje in s tem povezano zdravstveno varstvo je za slehernega državljana in državljanko, za slehernega prebivalca naše države, tisto področje in tisto vprašanje, ki v smislu reforme ni stvar le ministra za zdravje in s tem ministrstva, niti ni stvar samo vlade, temveč vseh državljank in državljanov. Tako kot se je minister dr. Keber, ob vsem spoštovanju odličnih strokovnih in številnih drugih referenc, ki jih ima, lotil oziroma zastavil reformo, v poslanski skupini menimo, da je to edinstven primer v nam primerljivih državah pri razreševanju tovrstnih vprašanj, kaj šele v državah Evropske unije. Dobro najprej za sistem zdravstvenega zavarovanja, se pravi, za vprašanje tudi zbiranja denarja, kakor tudi za zdravstveno varstvo kot celota je to, da so se tako posamezniki kot številne institucije zavedale tega poenostavljenega in v prvi vrsti vse preveč populističnega pristopa in pripomogli k temu, da se je, ne glede na to, da je minister Keber potrošil za ta projekt kar veliko denarja, ta poskus ustavil tam, kjer sedaj pač je - je na začetku in koncu. In to je dobro, kajti resno in Evropski uniji primerljivo, to pa je v smislu permanentnih prizadevanj za spremembe in dopolnitve sistema zdravstvenega varstva in s tem zdravstvenega zavarovanja, primerljivo reformo bo zastavil minister v novem mandatu, pa ne glede na to, iz katere parlamentarne stranke bo prišel. Minister dr. Keber je ob veliki podpori sedanjega predsednika vlade s svojim projektom bele knjige na populističen način v smislu političnega marketinga, kar se je evidentno izrazilo v času volitev predsednika države in tudi lokalnih volitev, tako zlorabil tri velika načela, ki zaznamujejo naše socialno zdravstveno zavarovanje, in sicer solidarnost, pravičnost in enakost. S tem je zaznamoval obstoječi sistem kot popolnoma nepravičen in nesolidaren, da bi ga ob tem, ko želi kot edini zdravstveni sistem znotraj Evropske unije napraviti praktično odvisnega zgolj od javnega denarja in upravljanega etatistično s strani države, moral ob tem neuspelem poskusu predsednik vlade odpoklicati oziroma zamenjati. Ob tem, ko vemo, kako se zaradi silne specifične in občutljive vsebine tega težkega vprašanja lotevajo, na primer, v Nemčiji, Franciji, bi minister Keber s svojo belo knjigo našim ljudem rad prodal za uho lepo slišen perpetum mobile, plačali bomo manj, dobili bomo več. Dobro je ob tem tudi to, da se je ob dejstvu obstoječe solidarnosti po enem letu direktorovanja zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije gospod Miklavčič resno vprašal ta dan, da bo treba preveriti oziroma zmanjšati nekatere obstoječe pravice, če želimo brez dodatnega denarja stabilizirati finančno stanje zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Ni nas malo, ki trdimo, da je temeljna predmetnost ali rdeča nit celotne predložene zdravstvene reforme ali, če hočete, bele knjige, ukinitev prostovoljnega dodatnega zavarovanja. Ta na temelju vzajemnosti kot drugega vrednostnega momenta poleg velike solidarnosti v obveznem zdravstvenem zavarovanju v obstoječem sistemu zdravstvenega zavarovanja vzpostavlja s temi zasebnimi sredstvi možnost priznavanja in omogočanja zavarovancem koriščenje polnega obsega pravic in storitev, prenos teh sredstev v javna sredstva ter, potem nadomeščanje izpada teh sredstev z dodatnim davkom. Zato tak pristop v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke zavračamo.

Zastavljena reforma se praktično ne loteva področja zdravstvenih dejavnost in še to bolj v škodo primarne zdravstvene službe. Če odmislimo to, kakšne posledice je mogoče pričakovati ob dejstvu, da se je državni proračun za resor ministrstva za zdravje za leto 2005 in celo do neke mere za leto 2004 oblikoval že v smislu vplivov oziroma rešitev, ki jih bo prinesla sprejeta in z zakonsko podlago prinesena zdravstvena reforma.

Če ravno se po neki vrsti javni razpravi o beli knjigi sploh še ni s strani predlagatelja postreglo s kakršnimi koli odgovori, pa je resnemu poznavalcu tega področja povsem jasno, da se tako zastavljene zdravstvene reforme, ki je močno subjektivna presoja zgolj ministra, če nič drugega, ne da zapisati v zakon. Še posebej, če pomislimo na to, kako nedomišljene in nedodelane rešitve spremljajo več ali manj vse predložene zakone s strani ministrstva za zdravje v tem mandatu, da sploh ne omenjam recimo zakona o zdravniški službi.

V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke tudi ne razumemo stališč ministra dr. Kebra, da se je enkrat zdravstvena reforma že začela, drugič jo pa mora obravnavati državni zbor. Ne glede na to, kar smo slišali s strani ministra, o vsej superiornosti uspehov v tem mandatu, ampak to smo že velikokrat slišali, bomo na tem temelju vsaj nekateri v poslanski skupini, vsaj tisti, ki nekako nagonsko vzpostavljamo svojo previdnost pri tako retoričnem besedičenju, dobro premislili ali interpelacija in celotno delovanje ministra v tem mandatu sodi v naše zaupanje ali ne. Nekateri v poslanski skupini so se seveda o tem že odločili takoj po tem, ko je bila napovedana interpelacija brez, da bi se kaj posebno poglabljali v vsebino interpelacije. Poglabljali smo se tisti, ki spremljajo delo dr. Kebra kot ministra za zdravje že celotni mandat. Prepuščamo pa povsem seveda možnost, da bo nastop ministra dr. Kebra, ministra za zdravje, tako dosedanji kot tudi še bodoči, prepričal koga od naših poslancev, ampak to je pač njihova presoja in njihova volja. Moja je vsekakor že od samega začetka jasna. Za slovensko zdravje in zdravstvo se splača postoriti kaj več kot samo retorično prepletati besede.