Po mnenju Slovenske ljudske stranke je ravnal minister za notranje zadeve, dr. Rado Bohinc, v primeru izvrševanja 8. točke ustavnega sodišča glede problematike izbrisanih v neskladju s pravnim redom naše države. V tem njegovem ravnanju smo našli razloge za našo podporo interpelaciji. Ustava je najvišji akt. Ustavo sprejema državni zbor. Poslanci so neposredno izvoljeni od državljanov in državljank. Ministri in ustavno sodišče pa so posredno izvoljeni. Zakone in zakonite predpise sprejema zakonodajna oblast. Izvršilna jo izvršuje, sodišča presojajo predpise, in jih ne morejo sprejemati. V Ustavi med pristojnostmi ustavnega sodišča ni navedeno sprejemanje zakonov ali zakonitih predpisov - člen 160. Je pa v 3. členu Ustave Republike Slovenije jasno določeno, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno na volitvah, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno vejo. In določba 153. člena Ustave je prav tako jasna. Minister mora ravnati na podlagi zakona ali zakonitega predpisa.
In prav tu je po našem mnenju minister dvakrat ravnal v nasprotju s pravnim redom.
1. V trenutku, ko je državni zbor sprejel zakon o izvršitvi 8. točke odločbe ustavnega sodišča, bi moral minister počakati na uveljavitev zakona, oziroma v danem primeru na odločitev o usodi zakona na referendumu.
2. V trenutku, ko je državni zbor že sprejel zakon, mi ga imenujemo tehnični zakon, ne velja več razlaga dr. Šturma o dolžnosti ministra, da izpolnjuje, oziroma izdaja odločbe neposredno na podlagi ustavne odločbe, kot na podlagi zakonitega predpisa. Kajti prav na to razlago je minister v svojem zagovoru delno tudi naslonil svojo argumentacijo.
Številni pravni strokovnjaki se strinjajo, da to velja samo v primeru, da državni zbor ne bi sprejel zakona za izvedbo ustavne odločbe. 161. člen Ustave tudi določa, in piše v zadnjem odstavku_ "Pravne posledice odločitev ustavnega sodišča ureja zakon." Mi smo ga v državnem zboru sprejeli. Čaka pa še na referendum.
Referendum je neposreden način odločanja državljank in državljanov, določen z ustavo, in je najvišji oblika odločanja v demokraciji. Njegove rezultate mora upoštevati tudi ustavno sodišče. S tem ko je minister začel izdajati odločbe brez zakonske podlage, zakon še ne velja. Torej je pred izvedenim referendumom po našem mnenju deloval v nasprotju z našim pravnim redom.
Na referendumu se ne odloča o človekovih pravicah ampak o načinu izvedbe ustavne odločbe. Vse druge trditve so po našem mnenju zavajajoče do volivcev pa tudi razvrednotenje instituta referenduma. Po našem prepričanju minister ne more razlagati ustave in temeljne ustavne listine. Po našem mnenju tudi ustavno sodišče ne more posegati v temeljno ustavno listino, ki je jasno določila, da so po preteku določenih rokov vsi tujci na ozemlju Slovenije, če si niso takrat uredili statusa. Minister je odgovor na interpelacijo pri tej točki utemeljeval na nekaterih političnih odločitvah. Toda državni zbor sprejema odločitve, politične in strokovne, ki se potem imenujejo zakon, in zakoni veljajo za vse enako. Izvršilna oblast, minister, je dolžna izvajati zakone. Ustava jasno določa, da imamo v Sloveniji delitev oblasti na tri veje in da se izvajanje ustavnih odločb določa z zakonom. Po našem mnenju razsodba ustavnega sodišča ne more biti zakoniti predpis. To bi veljalo v primeru, da bi ministrstvo izpolnjevalo odločbo, če bi izpolnjevalo odločbo točno v skladu z ustavno odločbo. Toda v primeru izbrisanih in 8. točke odločbe ustavnega sodišča minister ravna drugače. In, kot rečeno, državni zbor je že sprejel zakon, ki čaka na odločitev za uveljavitev ali pa ne na referendumu.
Poleg tega način izdajanja odločb v upravnem postopku določa veljavni zakon o splošnem upravnem postopku, ki govori o ugotavljanju dejanskega stanja in upoštevanju pravic in koristi vseh strank v postopku. Z izdajanjem dopolnilnih odločb, brez upoštevanja sedanjega stanja in brez upoštevanja posledic takih odločb, se povzroča škoda državljanom naše države. Krši se pravni red, če se pri tem ne predvidi posledic, tako finančnih kot posledic, ki povzročajo diskriminacijo med samimi upravičenci, ker minister v tem primeru izdaja odločbe na različnih pravnih podlagah. Sprašujemo se tudi, kakšne posledice in upravičenja sledijo iz tako izdanih odločb, kajti v zakonu le-te niso ustrezno predvidene. Po našem mnenju je tudi sistemski zakon, ki je v proceduri tik pred sprejemom, neskladen z nekaterimi zakoni in se ga bo glede na način omejitve odškodnin težko uveljavilo. Nekateri pravni strokovnjaki trdijo, da je zavajajoč, v nekaterih elementih je lahko tudi ustavno sporen. Zato je nujno in po našem mnenju edino možno, da se poišče rešitve z ustavnim zakonom, ki bi dal težo tej rešitvi, kot je težo določanja pogojev za pridobitev statusa dala temeljna ustavna listina. Temeljna ustavna listina jasno določa, da po preteku določenega roka vsi bivši prebivalci v Sloveniji, ki si niso uredili statusa, postanejo tujci. In pri rešitvah te problematike tako imenovanih izbrisanih bi morali izhajati od tu dalje. Po našem mnenju bi pri odločanju o temeljnih odločitvah države morali sodelovati vsi, tako vladna koalicija kot opozicija. Pri takšnih rešitvah se pokaže, da ni modro uveljavljati argumenta moči in preglasovanja, saj je tematika, ki bi vendarle morala biti obrobna, postala glavna politična tema v predvolilnem času. Problemi, ki so potrebni mnogo bolj obširnih debat, ležijo drugje, v drugih zakonih, v drugih reformah, v drugih projektih, njim pa posvečamo premalo pozornosti.
Naša poslanska skupina in Slovenska ljudska stranka je že pred letom dni ob izdaji odločbe ustavnega sodišča pozivala, da je potrebno spoštovati pravni red Republike Slovenije in izdajati odločbe na podlagi zakona, ugotoviti dejansko stanje in tudi predvideti posledice. Dovolite mi, da na kratko tudi citiram nekaj stavkov iz pisma, ki sem ga kot predsednik stranke posredoval predsedniku vlade 4. februarja letos, ko smo bili obveščeni, da se je minister odločil za izdajanje dopolnilnih odločb. Predlagal sem mu, da v zvezi z izdajanjem dopolnilih odločb tako imenovanim izbrisanim opozori pristojnega ministra, naj ravna v skladu z ustavo in zakoni Republike Slovenije. Slovenska ljudska stranka je ves čas dogovarjanj in v procesu reševanja problematike glede urejanja statusa tujcev bivših državljanov SFRJ opozarjala, da mora izdajanje odločb na podlagi odločbe ustavnega sodišča št. UI-246/0228 temeljiti na zakonu. Izdajanje odločb za nazaj brez zakonske podlage bo še dodatno zapletlo postopke in dokončno ureditev tega vprašanja. Postavlja se tudi vprašanje, ali ne bodo takšne odločbe izdane brez zakonske podlage celo nične. Zaradi različnih mnenj pravne stroke, zaradi burne reakcije javnosti in tudi zaradi razdeljenosti, zaradi razdeljenega mnenja v državnem zboru, pa tudi potem zaradi stališča v državnem svetu, smo pričakovali, da bo pri tem vprašanju prevladala politična modrost, da bomo na podlagi veta državnega sveta tehnični zakon zavrnili in nato skupaj, vse politične stranke v državnem zboru, poiskale dokončno rešitev te problematike. Po našem prepričanju bo potrebno dokončno rešitev poiskati po izvedenem referendumu to nedeljo in to lahko samo z ustreznim ustavnim zakonom. Na tem referendumu se bomo tudi odločali o tem, ali se strinjamo s predlaganimi načinom izvršitve ustavne odločbe. V Slovenski ljudski stranki trdimo, da tak način urejanja ni dober, da je potrebno napisati nov zakon, ki bo drugače urejal to problematiko in bo predvsem jasno predvidel vse posledice. Potrebno je tudi urediti možnost, da si vsi, ki to želijo uredijo status in seveda, tukaj bi rad še enkrat javno poudaril, da nikoli nismo nasprotovali, da se ugotovi v katerih primerih je bila napaka storjena in se jo tudi popravi. Predvsem pa smo se v Slovenski ljudski stranki skozi cel proces reševanja zavzemali, da bi zakon jasno določil, da vsi tisti, ki so bili proti Sloveniji, ki so delovali proti vrednotam, pridobljenim z osamosvojitvijo ali pa celo sodelovali v agresiji na našo državo, da nikoli ne morejo dobiti dovoljenja za prebivanje v naši državi, kaj šele odškodnine ali plačilo za nazaj.
Spoštovane kolegice in kolegi! Podal sem torej kratko utemeljitev naših političnih stališč, ki jih kot stranka ponavljamo že vse mesece nazaj in to so tudi razlogi, ki nas bodo danes vodili k temu, da bomo predlagano interpelacijo podprli. Poudarjam, po našem mnenju ni dopustno izdajati odločbe na podlagi sodbe ustavnega sodišča, kadar državni zbor, in v tem primeru to je, z zakonom že sprejme neko odločitev."