Znanje je nacionalna dobrina, ki jo sooblikujeta v sožitju posameznik in družba in zato ga v SLS sooblikujemo z vso odgovornostjo. Slovenija mora na svoji poti v Evropo zavzeti strateške smernice za preoblikovanje v dinamično na znanju temelječo družbo, ki bo podlaga gospodarski rasti. Ena izmed prvih postavk je odpiranje slovenske akademske sfere, ki zahteva reformo visokega šolstva. Dostop do sistemov izobraževanja in usposabljanja je pravica vseh ne glede na njihov socialni položaj ali kraj prebivanja. V SLS se zavzemamo za reformo, ki naj temelji na bolonjski deklaraciji in doprinese k boljši kvaliteti in evropski primerljivosti študija. Zakon o visokem šolstvu nosi v sebi temeljna določila, od katerih je v veliki meri odvisna znanstvena, tehnološka in gospodarska konkurenčnost države, zato se v SLS zavzemamo za natančno in temeljito obravnavo potrebnih sprememb zakona, ki morajo biti strokovno utemeljene in podprte s strani udeležencev v procesu izvajanja visokega šolstva, tako akademske sfere, kot uporabnikov.
Pravice Slovencev brez slovenskega državljanstva: Predlagana sprememba 7. člena zakona pomeni, da bi se status Slovencev brez slovenskega državljanstva izenačil s statusom tujcev. S tem bi krčili pravice, ki jih imajo po veljavnem zakonu. Potrebno je ohraniti pravice njihove, ne pa jih krčiti.
Opredelitev nacionalnega ogrodja visokošolskih kvalifikacij in vzpostavitev nove študijske strukture. Potrebna je jasna definicija vsebinskih značilnosti študijskih programov na posameznih stopnjah. Opredeliti je potrebno sestavo programov ter njihova količinska in kakovostna razmerja, ki določajo prehodnost med stopnjami, predvsem odnos med visokošolskimi strokovnimi (VSŠ) programi, ter univerzitetnimi programi (UNI).
Opredelitev do tripartitnega modela visokega šolstva; izobraževalnega raziskovalnega in razvojno–podjetniškega. Želimo, da bo Slovenija družba znanja in svobodnih gospodarskih pobud zato je potrebno v prenovo visokošolskega programa vnesti dimenzijo in vsebine, ki bodo izobraževale in vzgajale kreatorje delovnih mest.
Te vsebine v predlaganih spremembah niso zavzete zato jih je potrebno vnesti z namenom, da sledimo Lizbonski deklaraciji, postati najbolj konkurenčna, dinamična in na znanju temelječa družba.
Internacionalizacija visokega šolstva mora postati sestavni del vseh stopenj akademskega izobraževanja od diplome, do magisterija, doktorata, podoktorskega staža in do sobotnega leta. Integracija Slovenije v svetovno znanstveno sfero zahteva tudi večjo mobilnost slovenskih raziskovalcev, ter interdisciplinarno izobraževanje in pristop k reševanju sodobnih znanstvenih vprašanj, ki temelji na sodelovanju strokovnjakov različnih oddelkov, fakultet, univerz, in nenazadnje dežel. Zavzemamo se za uravnovešeno skrb za mednarodno primerljivost in dostopnost študija s skrbjo za razvoj slovenskega jezika.
Dostop do sistemov izobraževanja in usposabljanja je pravica vseh ne glede na njihov socialni položaj ali kraj prebivanja. Vsi mladi, ne glede na svoj socialni položaj in kraj prebivanja morajo imeti možnost dostopa do študija. Potrebno je vzpostaviti enoten redni študij za vse študente, razen za tiste, ki študirajo ob delu.
Študij na drugi stopnji, ki bo obsegal eno ali dve leti, bo po predlogu novele plačljiv tudi v obliki šolnin. Na ta način se bo breme financiranja študija preneslo na študente in njihove družine, čemur pa SLS glede na trenutno socialno stanje v Sloveniji odločno nasprotuje.
Morebitna uvedba šolnin oz. privatno financiranje poleg dodatnih sredstev za visoko šolstvo prinaša še mnogo drugih učinkov. V Sloveniji nimamo vzpostavljenih ustreznih vzvodov, ki bi v primeru uvedbe šolnin omogočili enako dostopnost izobraževanja vsem državljanom RS; neustrezna štipendijska politika, odsotnost drugih finančnih podpor študentom ter ustreznih fundacij, ki bi zagotavljale sofinanciranje programov, ki so tržno manj zanimivi, za slovensko družbo, kulturo in znanost pa še kako pomembni.
Na podlagi vsega povedanega pričakujemo resno razpravo na naslednjem koalicijskem usklajevanju in ustrezno korekcijo ZViS, ki bo pomenil osnovo za vzpostavitev kvalitetnega, dostopnega in v evropskem in svetovnem merilu konkurenčnega visokega šolstva pri nas.
doc. dr. Irena Mlinarič Raščan, Odbor SLS za izobraževanje in znanost
Janez Tomšič, Nova generacija SLS