V Slovenski ljudski stranki smo trdno prepričani, da je državni zbor, parlament, mesto v katerem se mora in se lahko in se sme govoriti o korupciji, o klientalizmu, o pranju denarja in tako naprej. Nenazadnje, k temu nas vabijo in zavezujejo tako veljavni dokumenti od Sveta Evrope, pa tudi nekaterih drugih mednarodnih institucij, ki pravijo, da je najboljša pot, da se v državah ustvarja odprta razprava o korupcijah, da se o tem veliko govori o parlamentih.
Naštel bom pet področij, kjer je največja prisotnost jemanja podkupnin. Na prvem mestu je proizvodnja orožja in obrambna industrija, na drugem mestu področje, o katerem smo govorili prej, energetika, področje proizvodnje in trgovine z naftnimi derivati in električno energijo, tretje področje je industrija in rudarstvo, četrto je zdravstvo in sociala, zanimivo, in peto telekomunikacija, potem pa so tu še nekatera druga (civilno letalstvo, bančništvo, tudi kmetijstvo je omenjeno).
Zakaj je to omenjeno? Zato, ker je potrebno ugotovili, da so predlagatelji te izredne seje, ko so navedli primere, kjer se lahko kažejo tipične oblike korupcije, preprosto izhajali iz dejstva, ki je značilno za vse države v tranziciji in je žal značilno tudi za Slovenijo.
V Slovenski ljudski stranki menimo, da kakršnokoli pometanje pod preprogo ni prava pot. Prava pot je odkrita argumentirana beseda, tudi polemika, ne pa žalitve, diskreditacije. Gospod Gregor Golobič je bil lahko prizadet, ampak ta njegov dopis več govori o njem kot o tistih, ki so pač nekaj o njem slabega povedali. Na tak način politik, ki ima izkušnje, ki je zdržal marsikateri napad nase, pa sedaj govori o nizkotnejših insinucijah, barbarstvu, zahrbtnosti, tako ne govori velik politik. To je po našem mnenju povsem napačna pot. Predlagatelji so za današnjo izredno sejo navedli vsaj tri tipične sklope v svojem gradivu, kjer se kažejo sumi korupcijskih dejanj.
Prvo področje se nanaša na povezavo političnih skupin in monopolnih delniških družb v državni lasti. Poudarek je, da so monopolne. To ni samo v Sloveniji, to se dogaja vsepovsod po svetu in tudi v Sloveniji.
Drugo zelo problematično področje je zloraba državnih pomoči za pridobivanje zasebnih koristi. Nobena država, nobena politika ni pri tem imuna, še najmanj pa slovenska. Še najmanj pa slovenska.
Tretje področje je zelo občutljivo, tudi za nas, Slovensko ljudsko stranko, ki je bila vrsto let vladna stranka. Tukaj odkrito povemo, da je problematično kadrovanje v nadzornih svetih in članih uprav v gospodarskih javnih družbah, podjetjih, v večinski državni lasti, javnih zavodih, agencijah in tako naprej. Moramo priznati, da je to realno dejstvo. Veliko vlogo imata tukaj KAD in SOD in to je realno dejstvo. Ampak v okviru koalicijske pogodbe točno vemo, na kakšen način so se sprejemale odločitve glede sestave nadzornih svetov. To je realno dejstvo in o teh stvareh se je potrebno pogovarjati. In tudi to zadevo navajajo predlagatelji v svojih argumentacijah.
Po našem mnenju je razprava o korupciji pomembna tudi zato, ker nas še posebej poslušajo mladi. Včasih se človek pogovarja s študenti, s tistimi, ki so dokončali študij, pa nekoliko nezaupljivo gledajo v prihodnost in pravijo, da je tudi njihov občutek, da ima v Sloveniji korupcija preveliko težo, da jih preprosto demotivira in da negativno vpliva na njihovo ustvarjalnost.
Med ljudmi je prisotno mnenje, da so nekateri vitalni segmenti slovenske družbe preprosto prizadeti zaradi elementov korupcije. Tukaj najbolj trpi zdravo podjetništvo in tudi zato je ta razprava pomembna in pomembno je, kakšen sklep bomo sprejeli. Po našem mnenju moramo preprosto pokazati politični pogum in sprejeti sklep, naj pristojni organi vse možne sume preučijo in nas o tem obvestijo. Če to naredimo bomo častno opravili svoje naloge, kot poslanci.
Ljudje odreagirajo, ko nekateri vitalni segmenti v slovenski družbi delujejo na način, ki se mu reče klientelizem ali pa koruptivnost na dva načina: tako da, ali izgubijo motivacijo ali pa, kar je še hujše, se prilagodijo in tudi oni tako razmišljajo in začnejo tako ravnati. To je po našem mnenju resnično še bolj nevarno in zato je odločitev, da se je to razpravo omejilo, ponesrečena in je tudi na simbolni ravni povsem napačna. Ravno o korupciji se ne sme omejevati razprave v Državnem zboru, marsikatero drugo bi lahko, te pa ne. Tudi interpretacija med ljudmi bo napačna, vsaj med tistimi, ki se čutijo tukaj prizadete in bodo rekli, še v parlamentu se ni smelo v celoti o tem do konca pogovarjati. Kajti, nenazadnje, če ne bo časa za dialog z vlado, kje pa naj to vprašanje postavimo?
Po našem mnenju bi bil logični zaključek, da bi se o opisanih sumih korupcije v teh gospodarsko-političnih navezah izjasnilo tožilstvo in druge pristojne ustanove. To bi bil po našem mnenju najboljši sklep.
Tukaj bi rad komentiral tudi večkrat izraženo dejstvo ali pa oceno, da je bila ta točka napačno pripravljena, ampak vsi sklepi so klasični sklepi, za katere je pristojen državni zbor. Generalno državno tožilstvo naj preko vlade najkasneje do 5. junija poroča državnemu zboru o ugotovitvah o preiskavi suma korupcije v razmerju Mobitel Svema Ericsson. Na samem začetku to ni pristojnost preiskovalne parlamentarne komisije. Šele, če bi se na podlagi takega poročila pokazalo, da je kdo od javnih uslužbencev zlorabil svoja pooblastila, nastopijo elementi za predlog za parlamentarno preiskovalno komisijo. Podobno velja za sklepa številka dva in tri.
Ko smo se pripravljali na to sejo smo preučili Poročilo delovnega telesa, ki ga vodi kolega Lavrinc, tudi z magnetogramom smo se že seznanili, oz. s tistim delom magnetograma, ki je na voljo (okvirno 40 strani). Razprava na včerajšnjem odboru je bila namreč zelo burna in zelo dolga. Predsednik je v nekaterih delih in elementih vodil to sejo na žaljiv način, na tak način se praviloma ne vodi sej. Imamo pa tukaj tudi poročilo matičnega delovnega telesa in dovolite, da nekatere te ugotovitve v imenu poslanske skupine komentiram.
Menimo, da so predlagatelji storili prav, da so gradivo poslali državnemu tožilstvu, od katerega pričakujejo, da se bo nanj hitro in ustrezno odzvalo. Moja predpostavka je, da so to storili, ko so ugotovili, da sklepi, kot so bili predlagani, v osnovi ne bodo sprejeti in da formalno od državnega tožilstva sploh ne bomo, kot državni zbor, zahtevali nobenega gradiva. Tukaj smo zasledili tudi stališče predstavnika ministrstva za informacijsko družbo, torej vlade, ki meni, danes je to ponovil dr. Gantar, da bi lahko predstavljalo navajanje pisma direktorja Digitela kot dokaz za korupcijo, določen formalni in etični problem. Če smo pravilno razumeli iz gradiv, ki jih imamo, predlagatelji seveda niso distribuirali tega pisma in del vsebine tega pisma je bil sestavni del dokumenta Urada Republike Slovenije za preprečevanje korupcije. Tako da ni šlo za to, da bi kdorkoli od predlagateljev distribuiral pismo. Tako smo razumeli, ministra pa smo danes razumeli drugače.
Želeli bi še posebej komentirati to neskladje s predlaganimi sklepi odbora, predvsem prvim, ki pravi, naj Državi zbor Republike Slovenije po seznanitvi s tem in tem gradivom itn. ugotovi, da gradivo ne vsebuje nobenih konkretnih podatkov, ki bi kazali na sum korupcije v podjetjih, katerih ustanoviteljica ali večinska lastnica je Republika Slovenija.
Ta sklep je napačen sklep, predvsem zato, ker je iz magnetograma odbora jasno razvidno, da je predstavnik vlade povedal, da je bilo že lanskega 8. julija s strani kantonskega preiskovalnega organa v Švici, razvidno, da so prišli do podatkov, ki potrjujejo možnost, da so prejemniki nezakonitih izplačil Ericssona, tudi slovenski državljani. Kantonalno tožilstvo v Zurichu je v intenzivni policijski preiskavi in dogovorjeno je, da bo švicarski tožilec v roku enega meseca sporočil, ali so tudi slovenski državljani oziroma slovenska podjetja vpletena v to zadevo. Rok pa je dogovorjen, je 5. junij, kajti vlada je tukaj še očitno sledila predlogu sklepa, kajti tudi predlog sklepa predlagateljev je, da se to zgodi do 5. junija. In kljub taki razpravi državnega sekretarja, potem vidimo predlog sklepa, da ni nobenih konkretnih podatkov, ki bi kazali na sum korupcije v podjetjih. Dobili ste pa podatek, da ta postopek še poteka. O tem jaz menim, da je tak sklep v taki dikciji absolutno napačno zapisan.
Podroben nastop je imel predstavnik Urada za preprečevanje korupcije. Prav tako je bilo v razpravi tudi povedano, da gre pri tej točki dnevnega reda za zlorabo državnega zbora za predvolilno naravnano razpravo. Kolegice in kolegi! Mi menimo obratno. Državljanke in državljani, volivke in volivci, davkoplačevalci imajo pravico, da izvedo, kako predstavniki oblasti oziroma tisti, ki so bili izvoljeni na odgovorne funkcije, upravljajo z javnim premoženjem oziroma ali ravnajo tako kot veleva zakon in druge določbe na podlagi katerih so dolžni, da ravnajo.
In katerakoli odločitev, ki jo sprejema državni zbor v teh mesecih, je predvolilna. Prav tako menimo, da bi lahko na podlagi predloga sklepa, kot je zapisan pod točko 2., torej da bi Urad za preprečevanje pranja denarja v okviru svojih zakonskih pooblastil preko vlade preveril vse finančne transakcije, upoštevali njegovo stališče, ki ga je na odboru dvakrat povedal, da je tak sklep napačno formuliral, da ne more državni zbor neposredno nalagati Uradu za preprečevanje pranja denarja kako in na kakšen način naj preverja vse finančne transakcije, ampak vendarle naj v okviru njegovih pooblastil to stori. In tak sklep bi bil v celoti skladen z zakonom, ki tudi določa delovanje Urada za preprečevanje pranja denarja.
Danes bomo po našem mnenju najverjetneje v razpravi tudi slišali naslednje stališče. Tudi vi, ki nas kritizirate, ki ste zapisali nekatere očitke na naš račun, recimo tudi vi, ki ste pred leti sodelovali v vladi doktor Bajuka in tako naprej, niste nedolžni. Tudi za vas imamo na zalogi primere posameznikov, ki so lahko imeli v nekaterih svojih ravnanjih napačne elemente. To je klasičen element po načelu »roka roko umije«. Ravno tu je priložnost državnega zbora, da se odgovori transparentno. Z besedo na dan. To ne more biti argument, da se tako razpravo omejuje, ali pa da se preprosto reče, vsi smo enaki, nič ne moremo storiti.
In nenazadnje. Tudi ta princip izenačevanja velikih in malih »rib«, včasih se potem zgodi, da se spusti velika megla. In na koncu se zmede ljudi in se izgubi bistvo.
Da zaključim. V poslanski skupini Slovenske ljudske stranke ocenjujemo, da so predlagatelji pripravili povsem korektne sklepe. Sklep pod točko 2 bi lahko samo nekoliko dopolnili. In danes bi potem po zaključku razprave državni zbor lahko sprejel sklep, na podlagi katerega bi tiste državne institucije, ki so dolžne, da nadzirajo to področje, Državnemu zboru v roku enega meseca tudi posredovale svoja poročila.
Naštel bom pet področij, kjer je največja prisotnost jemanja podkupnin. Na prvem mestu je proizvodnja orožja in obrambna industrija, na drugem mestu področje, o katerem smo govorili prej, energetika, področje proizvodnje in trgovine z naftnimi derivati in električno energijo, tretje področje je industrija in rudarstvo, četrto je zdravstvo in sociala, zanimivo, in peto telekomunikacija, potem pa so tu še nekatera druga (civilno letalstvo, bančništvo, tudi kmetijstvo je omenjeno).
Zakaj je to omenjeno? Zato, ker je potrebno ugotovili, da so predlagatelji te izredne seje, ko so navedli primere, kjer se lahko kažejo tipične oblike korupcije, preprosto izhajali iz dejstva, ki je značilno za vse države v tranziciji in je žal značilno tudi za Slovenijo.
V Slovenski ljudski stranki menimo, da kakršnokoli pometanje pod preprogo ni prava pot. Prava pot je odkrita argumentirana beseda, tudi polemika, ne pa žalitve, diskreditacije. Gospod Gregor Golobič je bil lahko prizadet, ampak ta njegov dopis več govori o njem kot o tistih, ki so pač nekaj o njem slabega povedali. Na tak način politik, ki ima izkušnje, ki je zdržal marsikateri napad nase, pa sedaj govori o nizkotnejših insinucijah, barbarstvu, zahrbtnosti, tako ne govori velik politik. To je po našem mnenju povsem napačna pot. Predlagatelji so za današnjo izredno sejo navedli vsaj tri tipične sklope v svojem gradivu, kjer se kažejo sumi korupcijskih dejanj.
Prvo področje se nanaša na povezavo političnih skupin in monopolnih delniških družb v državni lasti. Poudarek je, da so monopolne. To ni samo v Sloveniji, to se dogaja vsepovsod po svetu in tudi v Sloveniji.
Drugo zelo problematično področje je zloraba državnih pomoči za pridobivanje zasebnih koristi. Nobena država, nobena politika ni pri tem imuna, še najmanj pa slovenska. Še najmanj pa slovenska.
Tretje področje je zelo občutljivo, tudi za nas, Slovensko ljudsko stranko, ki je bila vrsto let vladna stranka. Tukaj odkrito povemo, da je problematično kadrovanje v nadzornih svetih in članih uprav v gospodarskih javnih družbah, podjetjih, v večinski državni lasti, javnih zavodih, agencijah in tako naprej. Moramo priznati, da je to realno dejstvo. Veliko vlogo imata tukaj KAD in SOD in to je realno dejstvo. Ampak v okviru koalicijske pogodbe točno vemo, na kakšen način so se sprejemale odločitve glede sestave nadzornih svetov. To je realno dejstvo in o teh stvareh se je potrebno pogovarjati. In tudi to zadevo navajajo predlagatelji v svojih argumentacijah.
Po našem mnenju je razprava o korupciji pomembna tudi zato, ker nas še posebej poslušajo mladi. Včasih se človek pogovarja s študenti, s tistimi, ki so dokončali študij, pa nekoliko nezaupljivo gledajo v prihodnost in pravijo, da je tudi njihov občutek, da ima v Sloveniji korupcija preveliko težo, da jih preprosto demotivira in da negativno vpliva na njihovo ustvarjalnost.
Med ljudmi je prisotno mnenje, da so nekateri vitalni segmenti slovenske družbe preprosto prizadeti zaradi elementov korupcije. Tukaj najbolj trpi zdravo podjetništvo in tudi zato je ta razprava pomembna in pomembno je, kakšen sklep bomo sprejeli. Po našem mnenju moramo preprosto pokazati politični pogum in sprejeti sklep, naj pristojni organi vse možne sume preučijo in nas o tem obvestijo. Če to naredimo bomo častno opravili svoje naloge, kot poslanci.
Ljudje odreagirajo, ko nekateri vitalni segmenti v slovenski družbi delujejo na način, ki se mu reče klientelizem ali pa koruptivnost na dva načina: tako da, ali izgubijo motivacijo ali pa, kar je še hujše, se prilagodijo in tudi oni tako razmišljajo in začnejo tako ravnati. To je po našem mnenju resnično še bolj nevarno in zato je odločitev, da se je to razpravo omejilo, ponesrečena in je tudi na simbolni ravni povsem napačna. Ravno o korupciji se ne sme omejevati razprave v Državnem zboru, marsikatero drugo bi lahko, te pa ne. Tudi interpretacija med ljudmi bo napačna, vsaj med tistimi, ki se čutijo tukaj prizadete in bodo rekli, še v parlamentu se ni smelo v celoti o tem do konca pogovarjati. Kajti, nenazadnje, če ne bo časa za dialog z vlado, kje pa naj to vprašanje postavimo?
Po našem mnenju bi bil logični zaključek, da bi se o opisanih sumih korupcije v teh gospodarsko-političnih navezah izjasnilo tožilstvo in druge pristojne ustanove. To bi bil po našem mnenju najboljši sklep.
Tukaj bi rad komentiral tudi večkrat izraženo dejstvo ali pa oceno, da je bila ta točka napačno pripravljena, ampak vsi sklepi so klasični sklepi, za katere je pristojen državni zbor. Generalno državno tožilstvo naj preko vlade najkasneje do 5. junija poroča državnemu zboru o ugotovitvah o preiskavi suma korupcije v razmerju Mobitel Svema Ericsson. Na samem začetku to ni pristojnost preiskovalne parlamentarne komisije. Šele, če bi se na podlagi takega poročila pokazalo, da je kdo od javnih uslužbencev zlorabil svoja pooblastila, nastopijo elementi za predlog za parlamentarno preiskovalno komisijo. Podobno velja za sklepa številka dva in tri.
Ko smo se pripravljali na to sejo smo preučili Poročilo delovnega telesa, ki ga vodi kolega Lavrinc, tudi z magnetogramom smo se že seznanili, oz. s tistim delom magnetograma, ki je na voljo (okvirno 40 strani). Razprava na včerajšnjem odboru je bila namreč zelo burna in zelo dolga. Predsednik je v nekaterih delih in elementih vodil to sejo na žaljiv način, na tak način se praviloma ne vodi sej. Imamo pa tukaj tudi poročilo matičnega delovnega telesa in dovolite, da nekatere te ugotovitve v imenu poslanske skupine komentiram.
Menimo, da so predlagatelji storili prav, da so gradivo poslali državnemu tožilstvu, od katerega pričakujejo, da se bo nanj hitro in ustrezno odzvalo. Moja predpostavka je, da so to storili, ko so ugotovili, da sklepi, kot so bili predlagani, v osnovi ne bodo sprejeti in da formalno od državnega tožilstva sploh ne bomo, kot državni zbor, zahtevali nobenega gradiva. Tukaj smo zasledili tudi stališče predstavnika ministrstva za informacijsko družbo, torej vlade, ki meni, danes je to ponovil dr. Gantar, da bi lahko predstavljalo navajanje pisma direktorja Digitela kot dokaz za korupcijo, določen formalni in etični problem. Če smo pravilno razumeli iz gradiv, ki jih imamo, predlagatelji seveda niso distribuirali tega pisma in del vsebine tega pisma je bil sestavni del dokumenta Urada Republike Slovenije za preprečevanje korupcije. Tako da ni šlo za to, da bi kdorkoli od predlagateljev distribuiral pismo. Tako smo razumeli, ministra pa smo danes razumeli drugače.
Želeli bi še posebej komentirati to neskladje s predlaganimi sklepi odbora, predvsem prvim, ki pravi, naj Državi zbor Republike Slovenije po seznanitvi s tem in tem gradivom itn. ugotovi, da gradivo ne vsebuje nobenih konkretnih podatkov, ki bi kazali na sum korupcije v podjetjih, katerih ustanoviteljica ali večinska lastnica je Republika Slovenija.
Ta sklep je napačen sklep, predvsem zato, ker je iz magnetograma odbora jasno razvidno, da je predstavnik vlade povedal, da je bilo že lanskega 8. julija s strani kantonskega preiskovalnega organa v Švici, razvidno, da so prišli do podatkov, ki potrjujejo možnost, da so prejemniki nezakonitih izplačil Ericssona, tudi slovenski državljani. Kantonalno tožilstvo v Zurichu je v intenzivni policijski preiskavi in dogovorjeno je, da bo švicarski tožilec v roku enega meseca sporočil, ali so tudi slovenski državljani oziroma slovenska podjetja vpletena v to zadevo. Rok pa je dogovorjen, je 5. junij, kajti vlada je tukaj še očitno sledila predlogu sklepa, kajti tudi predlog sklepa predlagateljev je, da se to zgodi do 5. junija. In kljub taki razpravi državnega sekretarja, potem vidimo predlog sklepa, da ni nobenih konkretnih podatkov, ki bi kazali na sum korupcije v podjetjih. Dobili ste pa podatek, da ta postopek še poteka. O tem jaz menim, da je tak sklep v taki dikciji absolutno napačno zapisan.
Podroben nastop je imel predstavnik Urada za preprečevanje korupcije. Prav tako je bilo v razpravi tudi povedano, da gre pri tej točki dnevnega reda za zlorabo državnega zbora za predvolilno naravnano razpravo. Kolegice in kolegi! Mi menimo obratno. Državljanke in državljani, volivke in volivci, davkoplačevalci imajo pravico, da izvedo, kako predstavniki oblasti oziroma tisti, ki so bili izvoljeni na odgovorne funkcije, upravljajo z javnim premoženjem oziroma ali ravnajo tako kot veleva zakon in druge določbe na podlagi katerih so dolžni, da ravnajo.
In katerakoli odločitev, ki jo sprejema državni zbor v teh mesecih, je predvolilna. Prav tako menimo, da bi lahko na podlagi predloga sklepa, kot je zapisan pod točko 2., torej da bi Urad za preprečevanje pranja denarja v okviru svojih zakonskih pooblastil preko vlade preveril vse finančne transakcije, upoštevali njegovo stališče, ki ga je na odboru dvakrat povedal, da je tak sklep napačno formuliral, da ne more državni zbor neposredno nalagati Uradu za preprečevanje pranja denarja kako in na kakšen način naj preverja vse finančne transakcije, ampak vendarle naj v okviru njegovih pooblastil to stori. In tak sklep bi bil v celoti skladen z zakonom, ki tudi določa delovanje Urada za preprečevanje pranja denarja.
Danes bomo po našem mnenju najverjetneje v razpravi tudi slišali naslednje stališče. Tudi vi, ki nas kritizirate, ki ste zapisali nekatere očitke na naš račun, recimo tudi vi, ki ste pred leti sodelovali v vladi doktor Bajuka in tako naprej, niste nedolžni. Tudi za vas imamo na zalogi primere posameznikov, ki so lahko imeli v nekaterih svojih ravnanjih napačne elemente. To je klasičen element po načelu »roka roko umije«. Ravno tu je priložnost državnega zbora, da se odgovori transparentno. Z besedo na dan. To ne more biti argument, da se tako razpravo omejuje, ali pa da se preprosto reče, vsi smo enaki, nič ne moremo storiti.
In nenazadnje. Tudi ta princip izenačevanja velikih in malih »rib«, včasih se potem zgodi, da se spusti velika megla. In na koncu se zmede ljudi in se izgubi bistvo.
Da zaključim. V poslanski skupini Slovenske ljudske stranke ocenjujemo, da so predlagatelji pripravili povsem korektne sklepe. Sklep pod točko 2 bi lahko samo nekoliko dopolnili. In danes bi potem po zaključku razprave državni zbor lahko sprejel sklep, na podlagi katerega bi tiste državne institucije, ki so dolžne, da nadzirajo to področje, Državnemu zboru v roku enega meseca tudi posredovale svoja poročila.