Dr. D. Keber_ »Spoštovani gospod poslanec, glede naših morebitnih načrtov, da se vzpostavi še en center za zdravljenje onkoloških bolnikov_ vse doslej stroka ni šla v to smer. Šele v zadnjem času se pojavljajo predlogi, da bi za terapevtske storitve, torej za zdravljenje z obsevanjem, oblikovali še en center.«.
Komentar_ Razmišljanje v tej smeri je v stroki prisotno že vrsto let. Ob tem pa se je nujno potrebno zavedati, da dokler se ne vzpostavi radioterapevstki oddelek na OI kot sodoben tovrsten center, ki bo v stanju nuditi morebitnim satelitom po Sloveniji (npr. Maribor ali Koper) vso potrebno logistično podporo, tj. strokovno, edukacijsko in ev. raziskovalno, ti sateliti ne bodo mogli opravljati svojega poslanstva, tudi če bodo zgrajeni. Glede na kompleksnost takšne investicije in ob dosedanji hitrosti reševanja problematike radioterapije s strani pristojnega ministrstva ni pričakovati, da bo ta realizirana v prihodnjih nekaj (petih) letih..
Dr. D. Keber_ »Naj omenim, da vsi načrti, in to najnovejši, so vselej v Sloveniji predvidevali 6 obsevalnih naprav.«.
Komentar_ Razlogov da Onkološki inštitut ni že prej postavljal višje, evropskim standardom primerljive zahteve glede števila obsevalnih naprav je verjetno več:
• Do sedaj s strani resornega ministrstva še nikoli ni bila postavljena zahteva po izdelavi dolgoročne strategije radioterapevtske dejavnosti.
• Vsi načrti OI za prihodnost so se gibali znotraj obstoječih prostorskih in finančnih zmožnosti, ki niso dopuščale niti sprotne zamenjave obstoječih aparatov (starost dveh od štirih trenutno delujočih naprav - 25 let in 14 let; starost okvarjene naprave – 16 let), kaj šele nakupa dodatnih naprav. Prostor za šesto napravo kot tudi samo napravo naj bi kupilo pristojno ministrstvo, saj finančno stanje OI kot neposredna posledica uveljavljenega modela financiraja v zdravstvu tega ne dopušča.
• Pojav za resorno ministrstvo nove, vendar z evropskimi standardi skladne in torej pravilne, zahteve soupada z nastopom novega vodstva radioterapevtskega oddelka pred letom in pol, zato je na mestu le vprašanje »Kdo je kriv, da te zahteve niso bile generirane že prej« in nikakor ne polemike ministra v smislu »Te zahteve slišimo prvič, zato niso relevantne«!
Dr. D. Keber_ »Ko se je ob obstoječih petih pokvarila ena (obsevalnih naprav, op.), smo bili v postopku podpisa pogodbe za petega in v razpisu za šestega, tako da, lahko potrdim, da bo ta država oziroma njeni pacienti, do konca leta morda v prvih mesecih prihodnjega leta imeli šest obsevalnih naprav, največ, kar jih je bilo doslej v vseh planih.«
Komentar_ Vse pohvale je vredna zavzetost, s katero je ministrstvo v zadnjem mesecu pristopilo k reševanju te problematike. Vendar_
• Namesto, da bi izpeljalo nakup kot urgenco je zastavilo javni razpis po pravilih odprtega postopka, ki daje največ možnosti za neuspeh. Da je verjetnost, da bo ta razpis propadel kar največja in utemeljena nas učijo pretekle izkušnje. Po izjavah predstavnikov OI sta bila oba zadnja nakupa obsevalnih naprav (leta 2000 in nedavno zaključeni nakup) zastavljena kot javna razpisa po odprtem postopku in sta kot taka propadla. Razpisa sta se uspešno zaključila šele, ko sta se nadaljevala po postopku z neposrednimi pogajanji. Vmes je poteklo več mesece zamujenega časa, posledice pa so občutili oz. jih čutijo državljani-bolniki. Upravičeno se bojimo, da bo razpis, ki je v teku, končal enako, kot omenjena predhodna dva razpisa.
• Realen čas za pripravo prostora, inštalacijo in pripravo za klinično delo tako kompleksne naprave, kot je linearni pospeševalnik, je po podatkih predstavnikov OI minimalno 9 mesecev (običajno 12 mesecev), zato je trditev, da bo imel OI konec leta novo napravo popolnoma nerealna. Še posebej v luči verjetnega neuspeha razpisa, kot je ta trenutno zastavljen (glej zgoraj).
• Glede na starost vsaj ene od štirih delujočih obsevalnih naprav (25 let!) dvomimo, da bo v času pričetka delovanja naprave, za katero je razpis v teku, imel na voljo šet naprav. Realno je pričakovati, da se bo omenjena 25 let stara obsevalna naprava že prej okvarila, na kar je v svojih nastopih na TV opozoril že predstojnik radioterapije OI. Kakšni so torej načrti z zamenjavo te naprave?
• Nenazadnje, kako to, da je postopek za zamenjavo aparata, ki je trenutno v okvari in za katerega je bil javni razpis ravnokar zaključen, tekel kar 3 leta?
Dr. D. Keber_ »V zadnjem času so se pojavile po naši presoji primerjave z najbolj razvitimi državami, da je (potrebno) število obsevalnih naprav večje, zato zdravstveni svet že razpravlja o pravem, primernem številu novih naprav.«
Komentar_ Ni res, da je število 6 obsevalnih naprav/1.000.000 prebivalcev, kot ga je navedel na oddaji Trenja predstojnik oddelka za radioterapijo OI, normativ najbolj razvitih držav. Že leta 1999 je v ZDA, kot primeru ene najbolj razvitih držav, obratovalo 12 obsevalnih naprav/1.000.000 prebivalcev. Zgoraj omenjena številka je priporočilo Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) in Evropskega združenja za radioterapijo (ESTRO) oziroma Svetovne zdravstvene organizacije (WHO); dosegajo ali se ji približujejo v večini držav Evropske skupnosti, tudi v takih, ki so popolnoma primerljive s Slovenijo, npr. Madžarska in Češka. Kam sodi Slovenija s trenutno 2 napravama/1.000.000 prebivalcev oziroma, po končanih nakupih, s 3 napravami/1.000.000 prebivalcev ne potrebuje posebnega komentarja.
Dr. D. Keber_ »Najprej glede izobraževanja zdravnikov. Mi smo...«
Komentar_ Povečanje števila zdravnikov je kompleksen problem, ki gotovo potrebuje svoj čas, da se reši. Manj zapleteno je reševanje vprašanja drugih kadrov, povezanih z delovanjem obsevalne naprave_ radiofizikov, radioloških inženirjev in inženirjev vzdrževalcev obsevalnih naprav. Po navedbah predstojnika radioterapije OI v TV-Odmevih za zagon nove (šeste) obsevalne naprave OI nima razpoložljivega kadra. Glede na Program dela za leto 2004 OI ne predvideva zaposlovanja novih kadrov. Kdaj in na račun koga (OI verjetno ne bo plačnik) se bodo torej zaposlili ustrezni kadri (zdravniki in ne-zdravniki), ki so potrebni, da bo aparat, po tem ko bo pripravljen za klinično delo, lahko tudi zares začel obratovati. Ker je potrebno za delo in vzdrževanje tako kompleksne naprave kadre predhodno ustrezno izobraziti, kar poteka deloma tudi v tujini, je potrebno z določitvijo plačnika in zaposlitvijo ustreznih kadrov pohiteti in jo realizirati vsaj pol leta pred pričetkom obratovanja te naprave. Sicer bomo imeli sodobno napravo, ki ne bo delovala, kljub očitnemu pomankanju tovrstnih naprav.
Dr. D. Keber_«Enako je bilo naše vprašanje, ko se nam že zgodi, da se aparat pokvari. Ne, kako hitro dobimo novega, ker zato kljub vsemu za montažo in pripravo rabimo štiri mesece, ampak kam lahko paciente pošljemo ...... mislim, da je pravi odgovor«
Komentar_
• Za montažo in pripravo obsevalne naprave za klinično delo je potrebnih najmanj 9-10 mesecev in nikakor ne štiri.
• Napotitev bolnikov v Trst in Celovec nikakor ni rešitev, ker naj bi v vsakem od teh dveh centrov obsevali istočasno največ 5 slovenskih bolnikov, skupaj v najboljšem primeru torej 10, kar glede na trajanje zdravljenja z obsevanjem pomeni tudi največ 10 bolnikov/mesec. Vsak mesec pa na OI prične z obsevanjem (in ga konča) nekaj 100 bolnikov. Da Slovenija nima ustreznega tovrstnega zaledja v tujini je torej očitno in da je edina alternativa sedanjemu nedopustnemu stanju izgradnja ustreznih radioterapevtskih zmogljivosti doma.
• Glede na urgentnost situacije in dosedanje izkušnje z javnimi razpisi za to vrsto opreme (glej točko 3) je nakup obsevalne naprave na način, kot trenutno poteka, zgrešen in zagotovo ni pravi odgovor na nastalo situacijo. Ker tudi nakup z neposrednimi pogajanji poteka po določenem postopku, predpisanem z zakonom in ker se je ta način v primeru obsevalnih naprav kar dvakrat izkazal za uspešnega, brez da bi generiral kakršno koli afero, so insinuacije z »zgodbo, ki bi bila podobna operacijskim mizam v Kliničnem centru« nedopustne in zavajujoče.