V SLS kritično o noveli zakona o osnovni šoli
SLS Slovenska ljudska stranka

Torek, 15. Junij 2004 ob 22:00

Na podlagi tega v SLS menimo, da so spremembe predlagane v luči predvolilnega boja. Ob tem opozarjamo, da šolska zakonodaja v praksi ne omogoča nastanka zasebnih osnovnih šol, zato podpirajo razvoj zasebnega osnovnega šolstva. SLS podpira omogočanje dejanske in ne le navidezne izbire pri izbirnih predmetih. Zato predlagamo, da se kot enega izmed izbirnih predmetov pod določenimi pogoji prizna tudi dejavnosti, ki jih učenci ne opravljajo v matični šoli. V SLS pozdravljamo dejstvo, da je ministrstvo za šolstvo, znanost in šport začelo resno obravnavati problematiko preobremenjenosti učencev v zadnji triadi devetletke. Vendar pa po našem mnenju predlagane spremembe pri izbirnih predmetih ne bodo bistveno razbremenile učencev, saj so obremenitve povezane tudi z ostalimi dejavniki devetletke, kot so obvezno zunanje preverjanje, tekmovanje iz znanja, katerih rezultati se vključujejo v točke ob omejitvi vpisa in drugimi. Tudi spremembe zakona pri zunanjem preverjanju znanja z nacionalnimi preizkusi ne prinašajo razbremenitve, je prepričan župan občine Škocjan in predsednik Kluba županov SLS Anton Zupet. Ob tem se sprašuje, zakaj Gaber ni predlagal sedanje spremembe v času triletnega poskusa, ko sta se vzporedno končevali osemletka in devetletka, temveč sedaj, ko nacionalne preizkuse opravlja vsa generacija.


Dodajamo še mnenje o Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli in k Predlogu zakona o višjem strokovnem izobraževanju, ki ga je pripravila Metka Zevnik, predsednica Odbora SLS za šolstvo:


Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport je ob pobudah in predlogih, povezanih s številom ur pouka v devetletki in obremenjenostjo učencev v šoli in s šolo vložilo Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli po skrajšanem postopku.
V predlogu se zmanjšuje obvezno število izbirnih predmetov s tri na dva, spreminja pa se tudi preverjanje znanja ob koncu obdobij z nacionalnimi poskusi znanja in sicer naj bi se preverjali ne več le minimalni standardi znanja učencev, temveč se preverjajo standardi znanja , določeni z učnim načrtom, kar pomeni v razponu od najnižjih do najvišjih. Predlagatelj se v oceni stanja sklicuje, da je predloge podprl tudi Strokovni svet za splošno izobraževanje; vendar kot nam je znano, SSSI ni obravnaval predloga o spremembah pri preverjanju standardov znanj. Glede na resna opozorila številnih Svetov staršev , da so njihovi otroci v zadnji triadi devetletke preobremenjeni, SLS podpira dejstvo, da je MŠZŠ začelo to problematiko resno obravnavati.SLS je že v času kurikularne prenove pri nastajanju predmetnika 9- letne osnovne šole stalno opozarjala, da mora zasnova predmetnika omogočiti razbremenitev otrok, učiteljev in njihovih staršev. Glede na to je stranka kot takratna koalicijska partnerica dosegla sporazum o spremembi Zakona o osnovni šoli, kjer smo med drugim dosegli, da se je število predmetov pri končnem zunanjem preverjanju znanja s petih predmetov zmanjšalo na tri, ob koncu prvih dveh triad, pa je preverjanje neobvezno.Do predmetnika 9-letne šole smo bili v smislu napovedane razbremenitve kritični že ob njegovem sprejemu, kar se je zdaj izkazalo za upravičeno.Menimo pa, da zgolj poseg v predlagano spremembo pri izbirnih predmetih ne vodi v bistveno razbremenitev.Obremenitve so povezane še z ostalimi dejavniki, ki se izvajajo v 9-letni OŠ. (obvezno zunanje preverjanje, tekmovanja iz znanja, katerih rezultati se vključujejo v točke ob omejitvi vpisa). Urnik se v primeru, ko bo nekaj učencev izbralo še tretji predmet ne bo bistveno spremenil od dosedanjega. Prav tako spremembe zakona pri zunanjem preverjanju znanja ne gredo v smeri razbremenitve. Treba je omogočiti dejansko in ne le navidezne izbirnosti pri izbirnih predmetih. Zaradi organizacijskih in drugih ovir številni učenci ne morejo obiskovati izbirnega predmeta, ki so ga izbrali in si ga dejansko želijo, hkrati pa izven pouka obiskujejo dejavnosti, ki so jih izbrali po svojih nagnjenjih in v skladu z vzgojnim pristopom svojih staršev in se izvajajo po pedagoških načelih in po vnaprej določenem, verificiranem programu. Šola je v demokratični državi v službi civilne družbe in skupnosti ( družine, lokalne skupnosti). Država omogoča potek, verifikacijo programov in preverja, če so v javno korist. Skupnost mora imeti možnost ne le ustanavljanja in vzdrževanja šole, pač pa tudi sooblikovanja vzgojno-izobraževalnega programa.Programsko fleksibilnost poznajo številne evropske države; del programa šola izbere skupaj z lokalno skupnostjo in starši. Večina evropskih šol določa kot obvezni sestavni del programa izbiro med religijskim poukom in poukom etike ali verstev. Posamezne skupnosti morajo imeti možnost, da izberejo vzgojno-izobraževalne programe za svoje otroke. Vsebinsko in izvedbeno so drugačni programi značilni za zasebne šole, saj jih najlažje ponudijo in izpeljejo. Zato podpiramo razvoj zasebnega osnovnega šolstva s 100% financiranjem, da bo dostopno vsem, ki to želijo. Trenutna šolska zakonodaja v praksi ne omogoča nastanka zasebnih osnovnih šol.


In še mnenje k predlogu zakona o višjem strokovnem izobraževanju


Predlog zakona ovira višješolsko izobraževanje odraslih, ki si ga sami plačajo.
Predlog onemogoča zasebne višje šole in s tem mala oz. Srednja podjetja.
V čigavem interesu predlog tega zakona omejuje vseživljenjsko izobraževanje?
Po Zakonu o visokem šolstvu ob koncu leta 1993 višješolski študij na visokošolskih zavodih ni bil več mogoč. S sprejemom nove šolske zakonodaje v letu 1996 je bilo možno ponovno izvajanje višješolskih programov, vendar je za te programe veljal Zakon o organizaciji financiranju vzgoje in izobraževanja in Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju ter podzakonski akti, ki so veljali le za višje strokovne šole: o razpisu za vpis, o ocenjevanju, o koledarju , o postopku za pridobitev naziva predavatelj višje šole,…Posledica takšnega pravnega urejanja višjega izobraževanja je bila mreža višjih šol, ki so nastajale kot organizacijske enote srednjih strokovnih šol ali kot zasebne šole. Naraščanje višjih šol je presenetilo tudi snovalce višjega strokovnega izobraževanja pri nas po evropsko primerljivih dveletnih programih (program PHARE). Razmah višjega izobraževanja omogočile zasebne višje šole, ki pa žal izvajajo le izobraževanje odraslih. Po veljavni šolski zakonodaji pripadajo sredstva iz državnega proračuna oziroma proračuna lokalne skupnosti le zasebnim šolam, ki izvajajo javno veljavne programe osnovnošolskega izobraževanja, osnovnega glasbenega izobraževanja ali gimnazijam. Zaradi takšnega sistema financiranja se ne organizirajo zasebne strokovne šole za mladino. Razmah višjega strokovnega izobraževanja, ki so ga omogočile odraslim zasebne višje šole, pa po vsej verjetnosti ni v skladu z interesi javnih šol, saj so odrasli v javnih šolah pomemben vir sredstev in zagotavljanja socialne varnosti zaposlenih. Mladih, ki se vpisujejo v srednje poklicne in srednje strokovne programe, je namreč vsako leto manj. 30. člen določa, da se vpis opravi na podlagi javnega razpisa tako za javne kot zasebne šole. Javne šole si morejo k številu predlaganih mest pridobiti soglasje ministra, za zasebne pa je dovoljeno število vpisnih mest določeno z odločbo o vpisu v razvid. S tem se zasebne šole diskvalificira, saj ne morejo vpisati večjega števila kandidatov od v naprej določenih, ne glede na to, da so kandidati odrasli, samoplačniki in bi si želeli izobraževati v določeni instituciji.Za vsa razpisana mesta mora biti zagotovljeno praktično izobraževanje študentov, kar šola dokaže s pogodbo z delodajalci, vpisanimi v razvid pri Gospodarski zbornici Slovenije oziroma pri drugi pristojni zbornici. Ta mesta se verificirajo v skladu z analizo kadrovskih potreb. To preverjanje je sicer smiselno, vendar istočasno opažamo, da se na ostalih področjih izobraževanja uporabljajo povsem druga merila.V srednjih šolah velja politika svobodnega vpisa oz. vpisa po željah kandidatov ne glede na analize kadrovskih potreb. Posledica so številni programi prekvalifikacije mladine, ki ne dobi zaposlitve, kar se dogaja celo po prekvalifikaciji. Ali je takšno administriranje potrebno, če gre za odrasle, z že določenimi praktičnimi znanji, ki jih po 14. členu predloga zakona pristojni organ šole lahko tudi prizna ? Potrebne informacije so šoli na razpolago po vpisu in prejetih vlogah študentov za priznavanje praktičnih znanj. V predlogu zakona so za kršitev glede vpisanih kandidatov predvidene nesorazmerno visoke kazni. Poudarjamo, da so izjemno visoke kazni v predlogu tega zakona nova praksa v šolski zakonodaji, ki je do sedaj redko predvidela denarne kazni za prekrške, če pa že, so bili zneski nekajkrat nižji. 20. člen predloga določa, da se višješolski študijski programi oblikujejo po skupnih evropskih načelih o kratkih programih v visokošolskem izobraževanju, torej je višje strokovno izobraževanje del terciarnega izobraževanja in bi lahko določene zadeve urejal na podoben način kot to ureja Zakon o visokem šolstvu. Ta v 40.členu določa vpis na podlagi javnega razpisa le za javne in koncesionirane visokošolske zavode. Zakaj pa je smotrno, da se zavzemamo za zasebno šolstvo? Gotovo je to za državo cenejše. Ali je tudi kvalitetno ? Snovalci zakona so utemeljevali potrebnost novega zakona tudi z zagotavljanjem kvalitete. To pa vidijo le v obveznosti šol po izvajanju samoevalvacije ter države pri izvajanju zunanje evalvacije. Vsekakor je to potrebno. Vendar je potrebno dati zasebnim šolam več avtonomnosti pri pripravi in sprejemanju programov. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja določa v 17.členu , da vsebino in postopek sprejemanja izobraževalnega programa zasebne šole določi šola z aktom o ustanovitvi. Ta pridobi javno veljavnost, ko pristojni strokovni svet ugotovi enakovreden izobrazbeni standard. Predlog zakona o višjem strokovnem izobraževanju določa, da programe sprejema Strokovni svet Republike Slovenije na predlog komisije za akreditacijo višješolskih programov. Tudi na tem področju bi lahko naredili primerjavo z rešitvami v Zakonu o visokem šolstvu. Programe sprejema senat visokošolskega zavoda, ki si more pred sprejemom pridobiti mnenje Sveta za visoko šolstvo Republike Slovenije.Predlagatelj med drugim utemeljuje potrebnost novega zakona tudi zaradi uresničevanja Bolonjske deklaracije, med drugim kreditni sistem študija in navezavo na prvo stopnjo visokošolskega študija. Slednjega ne rešuje ne Zakon o visokem šolstvu, niti predlog zakona o višjem strokovnem izobraževanju.V skladu z evropskimi usmeritvami je potrebno v Zakonu o višjem strokovnem izobraževanju oblikovati rešitve, ki bodo omogočile: vključevanje čim večjega števila odraslih v višje strokovno izobraževanje, saj Evropa že postavlja višjo strokovno izobrazbo kot minimalni standard, ki zagotavlja raven funkcionalne pismenosti za uspešno udejstvovanje v današnji družbi. Pri ponudbi izobraževalnih programov pa morati biti javna in zasebna mreža v enakopravnem položaju.

Zadnje objave

Sat, 27. Oct 2018 at 18:12

1259 ogledov

V Škofji Loki z dobro voljo in delovno energijo vstopajo na lokalne volitve
Obiskal jih je tudi Robert Strah, županski kandidat SDS, in se zahvalil za podporo SLS pri kandidaturi za župana Škofje Loke. Zbrani člani in svetniški kandidati liste SLS v Škofji Loki pa so obljubili, da se bodo pri svojem delu maksimalno potrudili.

Sat, 27. Oct 2018 at 18:10

2201 ogledov

Pogovorni večer: Zakaj je krščanstvo tako pomembno za dobrobit družbe?
Slovenska ljudska stranka vljudno vabi na pogovorni večer ZAKAJ JE KRŠČANSTVO TAKO POMEMBNO ZA DOBROBIT DRUŽBE? Dogodek bo potekal v dvorani Slovenske matice, Kongresni trg 8, Ljubljana, in sicer v soboto, 3. novembra 2018, ob 19. uri. Skozi zgodovinski oris in kritično refleksijo sedanjosti se bomo vprašali, kako je krščanska misel, tako katoliška, kot protestantska, vplivala na pridobitve naprednih in uspešnih družb, ki jih cenimo še danes, in sicer tako verujoči, kot neverujoči. Osredotočili se bomo tudi na dobo razsvetljenstva in vzroke, ki vodijo Zahod k oddaljevanju od svoje lastne tradicije. Vprašali se bomo, kako se soočati z modernim tokom mišljenja in vsemi ostalimi izzivi, ki bodo neizogibni. Z nami bodo naslednji odlični gostje: dr. Stane Grandadr. Janez Šumradaddr. Jonatan Vinkler Pogovor bo povezoval: Matjaž Lulik Veselimo se srečanja z vami!

Thu, 25. Oct 2018 at 22:19

1643 ogledov

Predstavili kandidate skupne liste SLS in stranke Glas za otroke in družine za ljubljanski mestni svet
Na današnji novinarski konferenci v Ljubljani so se predstavili kandidati skupne liste  SLS in stranke Glas za otroke in družine za mestni svet MO Ljubljana. Nosilec skupne liste Janez Žagar, dr. Jože Osterc, Janez Podobnik, dr. Andrej Umek in Aleks Leo Vest so predstavili ključne poudarke, s katerimi SLS vstopa v kandidaturo za ljubljanske mestne svetnike. Izpostavili so prizadevanje za to, da za vožnjo po ljubljanski obvoznici ne bi več potrebovali vinjete in da se v Ljubljani za potrebe Ljubljančanov  in drugih prebivalcev vzpostavi tržnico in veletržnico z izključno slovensko lokalno pridelano hrano po sprejemljivih cenah. Prizadevali si bodo tudi za to, da bi ljubljanski mestni svet postal prostor spoštljive in odprte komunikacije. Aleš Primc in Polona Naglič pa sta v imenu stranke Glas za otroke in družine izpostavila prizadevanje, da bi Ljubljana postala družinam čim bolj prijazno mesto, da bi v prihodnje posebno pozornost namenili številnim upokojencem in drugim osamljenim ljudem in se zavzela za več rekreacijskih površin v Ljubljani tudi za domače ljubljenčke. Predsednik SLS Marjan Podobnik  pa je ob podpori kandidatom in kakovostni celotni listi izpostavil, da si bo skupaj s sodelavci prizadeval, da se SLS odpre mestu in da enako kot s podeželskim SLS zadiha tudi z mestnim pljučnim krilom. Čeprav je bilo v Ljubljani pod dosedanjim vodstvom župana Zorana Jankovića in njegove ekipe narejenega tudi veliko pozitivnega, SLS – tako kot SDS in NSi – podpira župansko kandidaturo Anžeta Logarja v prepričanju, da lahko dosedanje dobre projekte nadgradi, neoptimalne pa spremeni.

Thu, 25. Oct 2018 at 22:15

1534 ogledov

SLS v Zagorju ob Savi z doslej najmočnejšo listo
SLS Zagorje ob Savi je danes na novinarski konferenci v Gostišču Ribnik predstavila županskega kandidata SLS, kandidatno listo za občinske svetnike ter Razvojni program SLS za občino Zagorje ob Savi. Primož Jelševar, direktor Inštituta dr. Antona Korošca je povedal, da gre za doslej najmočnejšo listo, na kateri je sedem direktorjev oz. lastnikov uspešnih zagorskih podjetij, trije sedanji in več nekdanjih predsednikov KS, guverner Rotary Slovenija, predsednica Zveze kmetic Slovenije, predsedniki športnih društev in ugledni gospodarji kmetijskih gospodarstev ter drugi uspešni Zagorjani. Ker nas poznate, pa je njihov slogan. Županski kandidat Alojz Slavko Jelševar je oče štirih otrok, glasbenik in dolgoletni direktor visokotehnološkega podjetja JE&GR. Kot je dejal, je čas, da Občina Zagorje dobi drzen razvojni program in ambiciozno ekipo, ki ga bo uresničila. Zagorje mora imeti po njegovih besedah posluh za ustvarjanje delovnih mest prihodnosti – to pa so okoljsko ozaveščena podjetja, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost. Iztok Živko, direktor družbe Tevel iz Kisovca je predstavil projekt energetsko samozadostne Občine Zagorje ob Savi, ki bi bila lahko največja takšna občina in tako zgled v Evropi. Ker je v občini ponovno povišana raven PM10 delcev, je nujno potrebna sprememba miselnosti. Tako kot je bil eden od znanilcev drugačnega načina razmišljanja projekt Manj svečk za manj grobov, ki so ga začeli člani zagorske SLS in so ga povzeli tudi drugi kraji po Sloveniji, bi bili lahko v Zagorju zgled drugim občinam, kjer bi s serijo manjših vetrnih in plinskih elektrarn ter hidroelektrarn na zasebnih površinah ustvarili dovolj električne energije za potrebe vseh zagorskih gospodinjstev. Janez Lipec, guverner Rotary district 1912, ki pokriva Slovenijo in Makedonijo, si želi, da se Zagorje odpre navzven in izkoristi tržno nišo razvoja turizma. Aktivno je treba podpreti lokalne šole, da bodo zagotavljale potrebe trga dela prihodnosti. Izkoristiti  je treba naravne potenciale in ljudi, ki imajo znanje, voljo in delovne navade, takšnih pa je v Zagorju dovolj. Delo mora znova postati vrednota. Neda Starman Ržišnik, predsednica Konjeniškega kluba Vajkard Valvasor je predstavila projekt razvoja termalnega in eko turizma v Zagorski dolini s postavitvijo informacijskih tabel in zemljevidov ter odprtjem turistično informativne pisarne in info točke v Zagorje. Predstavila je idejni projekt obnove Medijskih toplic kot ekskluzivnih term v stilu časa Vajkarda Valvasorja, ki bi bile povezane z obnovljenim Medijskim Gradom, kjer bi se izvajale grajske poroke. Boštjan Ocepek, predsednik krajevne skupnosti Šentlambert, je povedal, da mu je program SLS zelo blizu, saj temelji na enakomernem razvoju vseh krajev v občini. Tudi za Občino Zagorje bi bilo dobro, da bi namenila več sredstev za obnovo cest in družbenega življenja na okoliških vaseh. Te so sicer lepo urejene tudi zaradi veliko prostovoljnega dela, ki ga naredijo krajani.

Thu, 25. Oct 2018 at 22:14

2505 ogledov

SLS samozavestno na lokalnih volitvah: »Ker nas poznate«
Na predstavitvi v Kobilju je županske kandidate podprl predsednik SLS Marjan Podobnik in predstavil glavne vsebinske poudarke delovanja SLS. Povedal je, da je SLS stranka, ki spoštuje sočloveka, družino, delo, lastnino in domovino in je odprta za vse, razen za podpornike skrajnih stališč. Izpostavil je uspešnost dela županov in občinskih svetnikov SLS, kar je tudi razlog za optimizem pred prihajajočimi volitvami. SLS je imela doslej 32 županov izvoljenih na svoji listi, skupaj z neodvisnimi in skupnimi kandidati s podporo SLS pa je v Klubu županov SLS sodelovalo 42 županj in županov. Podobnik je izrazil pričakovanje, da bo Klub županov SLS tudi v prihodnje ostal številčno najmočnejši. Sledila je predstavitev Roberta Ščapa, župana Občine Kobilje, Cvetke Ficko, županje Občine Grad, Ludvika Novaka, župana Občine Puconci, Franca Horvata, župana Občine Tišina in Antona Törnarja,  župana Občine Črenšovci. Župani so bili enotni, da je treba povečati sredstva za takoimenovano povprečnino, s čimer bi zagotovili intenzivnejši razvoj tudi manjših podeželskih in obmejnih občin. Zavzeli so se tudi za čimprejšnjo ustanovitev pokrajin ter prenos dela državnih pristojnosti in sredstev z državne ravni na prihodnje pokrajine. Marjan Podobnik je predstavljena prizadevanja županje in županov v celoti podprl. Kasneje se je predsednik SLS v občini Kidričevo srečal s kandidatom SLS za župana Damjanom Medvedom in kandidati SLS za občinski svet ter podprl njihovo kandidaturo.

Thu, 25. Oct 2018 at 22:12

1985 ogledov

Dr. Darinka Fakin že petič za županjo Občine Majšperk
Dr. Darinka Fakin živi z možem Brankom in sinom Tomažem v Majšperku. Funkcijo županje opravlja nepoklicno, saj je kot redna profesorica zaposlena na Univerzi v Mariboru, Fakulteti za strojništvo, na Oddelku za Oblikovanje in tekstilne materiale. Osnovno šolo je obiskovala v Majšperku in nadaljevala šolanje na Gimnaziji Dušana Kvedra Ptuj. Dodiplomski študij je končala na takratni Tehniški fakulteti Maribor in se leta 1985 zaposlila v Tovarni volnenih izdelkov v Majšperku. Med delom je kot mlada raziskovalka končala tudi magistrski študij. Po več kot 15-letnem delu v industriji se je leta 2000 zaposlila na Fakulteti za strojništvo, kjer je leta 2004 tudi doktorirala. Med delom je vseskozi aktivna tudi na raziskovalnem področju, je avtorica ali soavtorica številnih izvirnih znanstvenih člankov, patentov, raziskovalnih nalog, elaboratov, študij, strokovnih člankov, avtorica in soavtorica učbenikov in navodil za vaje. V lokalno politiko se je vključila že leta 1994, ko je nastala naša Občina Majšperk. V prvem mandatu je bila predsednica Občinskega sveta, v drugem podžupanja in sedaj opravlja že četrti mandat funkcijo županje. Ta funkcija ji predstavlja velik izziv, saj vemo, da je uvedba lokalne samouprave prinesla tudi lokalnemu okolju velike priložnosti. To se opazi skoraj na vsakem koraku. V teh letih so izvedli številne pomembne investicije na področju infrastrukture, izobraževanja, športa, kulture, turizma, gospodarstva, varovanja in urejanja okolja ter na področju delovanja društev. Vse to jim je uspelo, ker so bili sposobni delati skupaj.
Teme
arhiv

Prijatelji

SLS Sv. Trojica v Slovenskih GoricahSLS Sv. Jurij v Slovenskih goricahSLS Sveta AnaSLS ŠentiljSLS PesnicaSLS LenartSLS KungotaSLS CerkvenjakSLS BenediktSLS PivkaSLS PostojnaSLS SežanaAnton  ŠkofSLS KoperSLS KomenSLS IzolaSLS DivačaSLS Hrpelje-KozinaSLS Ilirska BistricaSLS Gornji GradSLS LjubnoSLS LučeSLS MozirjeSLS NazarjeSLS Rečica ob SavinjiSLS Šmartno ob PakiSLS ŠoštanjSLS VelenjeSLS Središče ob DraviSLS CirkulaneSLS DestrnikSLS Dornava

NAJBOLJ OBISKANO

V SLS kritično o noveli zakona o osnovni šoli