Na podlagi tega v SLS menimo, da so spremembe predlagane v luči predvolilnega boja. Ob tem opozarjamo, da šolska zakonodaja v praksi ne omogoča nastanka zasebnih osnovnih šol, zato podpirajo razvoj zasebnega osnovnega šolstva. SLS podpira omogočanje dejanske in ne le navidezne izbire pri izbirnih predmetih. Zato predlagamo, da se kot enega izmed izbirnih predmetov pod določenimi pogoji prizna tudi dejavnosti, ki jih učenci ne opravljajo v matični šoli. V SLS pozdravljamo dejstvo, da je ministrstvo za šolstvo, znanost in šport začelo resno obravnavati problematiko preobremenjenosti učencev v zadnji triadi devetletke. Vendar pa po našem mnenju predlagane spremembe pri izbirnih predmetih ne bodo bistveno razbremenile učencev, saj so obremenitve povezane tudi z ostalimi dejavniki devetletke, kot so obvezno zunanje preverjanje, tekmovanje iz znanja, katerih rezultati se vključujejo v točke ob omejitvi vpisa in drugimi. Tudi spremembe zakona pri zunanjem preverjanju znanja z nacionalnimi preizkusi ne prinašajo razbremenitve, je prepričan župan občine Škocjan in predsednik Kluba županov SLS Anton Zupet. Ob tem se sprašuje, zakaj Gaber ni predlagal sedanje spremembe v času triletnega poskusa, ko sta se vzporedno končevali osemletka in devetletka, temveč sedaj, ko nacionalne preizkuse opravlja vsa generacija.

Dodajamo še mnenje o Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli in k Predlogu zakona o višjem strokovnem izobraževanju, ki ga je pripravila Metka Zevnik, predsednica Odbora SLS za šolstvo:

Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport je ob pobudah in predlogih, povezanih s številom ur pouka v devetletki in obremenjenostjo učencev v šoli in s šolo vložilo Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli po skrajšanem postopku.
V predlogu se zmanjšuje obvezno število izbirnih predmetov s tri na dva, spreminja pa se tudi preverjanje znanja ob koncu obdobij z nacionalnimi poskusi znanja in sicer naj bi se preverjali ne več le minimalni standardi znanja učencev, temveč se preverjajo standardi znanja , določeni z učnim načrtom, kar pomeni v razponu od najnižjih do najvišjih. Predlagatelj se v oceni stanja sklicuje, da je predloge podprl tudi Strokovni svet za splošno izobraževanje; vendar kot nam je znano, SSSI ni obravnaval predloga o spremembah pri preverjanju standardov znanj. Glede na resna opozorila številnih Svetov staršev , da so njihovi otroci v zadnji triadi devetletke preobremenjeni, SLS podpira dejstvo, da je MŠZŠ začelo to problematiko resno obravnavati.SLS je že v času kurikularne prenove pri nastajanju predmetnika 9- letne osnovne šole stalno opozarjala, da mora zasnova predmetnika omogočiti razbremenitev otrok, učiteljev in njihovih staršev. Glede na to je stranka kot takratna koalicijska partnerica dosegla sporazum o spremembi Zakona o osnovni šoli, kjer smo med drugim dosegli, da se je število predmetov pri končnem zunanjem preverjanju znanja s petih predmetov zmanjšalo na tri, ob koncu prvih dveh triad, pa je preverjanje neobvezno.Do predmetnika 9-letne šole smo bili v smislu napovedane razbremenitve kritični že ob njegovem sprejemu, kar se je zdaj izkazalo za upravičeno.Menimo pa, da zgolj poseg v predlagano spremembo pri izbirnih predmetih ne vodi v bistveno razbremenitev.Obremenitve so povezane še z ostalimi dejavniki, ki se izvajajo v 9-letni OŠ. (obvezno zunanje preverjanje, tekmovanja iz znanja, katerih rezultati se vključujejo v točke ob omejitvi vpisa). Urnik se v primeru, ko bo nekaj učencev izbralo še tretji predmet ne bo bistveno spremenil od dosedanjega. Prav tako spremembe zakona pri zunanjem preverjanju znanja ne gredo v smeri razbremenitve. Treba je omogočiti dejansko in ne le navidezne izbirnosti pri izbirnih predmetih. Zaradi organizacijskih in drugih ovir številni učenci ne morejo obiskovati izbirnega predmeta, ki so ga izbrali in si ga dejansko želijo, hkrati pa izven pouka obiskujejo dejavnosti, ki so jih izbrali po svojih nagnjenjih in v skladu z vzgojnim pristopom svojih staršev in se izvajajo po pedagoških načelih in po vnaprej določenem, verificiranem programu. Šola je v demokratični državi v službi civilne družbe in skupnosti ( družine, lokalne skupnosti). Država omogoča potek, verifikacijo programov in preverja, če so v javno korist. Skupnost mora imeti možnost ne le ustanavljanja in vzdrževanja šole, pač pa tudi sooblikovanja vzgojno-izobraževalnega programa.Programsko fleksibilnost poznajo številne evropske države; del programa šola izbere skupaj z lokalno skupnostjo in starši. Večina evropskih šol določa kot obvezni sestavni del programa izbiro med religijskim poukom in poukom etike ali verstev. Posamezne skupnosti morajo imeti možnost, da izberejo vzgojno-izobraževalne programe za svoje otroke. Vsebinsko in izvedbeno so drugačni programi značilni za zasebne šole, saj jih najlažje ponudijo in izpeljejo. Zato podpiramo razvoj zasebnega osnovnega šolstva s 100% financiranjem, da bo dostopno vsem, ki to želijo. Trenutna šolska zakonodaja v praksi ne omogoča nastanka zasebnih osnovnih šol.

In še mnenje k predlogu zakona o višjem strokovnem izobraževanju

Predlog zakona ovira višješolsko izobraževanje odraslih, ki si ga sami plačajo.
Predlog onemogoča zasebne višje šole in s tem mala oz. Srednja podjetja.
V čigavem interesu predlog tega zakona omejuje vseživljenjsko izobraževanje?
Po Zakonu o visokem šolstvu ob koncu leta 1993 višješolski študij na visokošolskih zavodih ni bil več mogoč. S sprejemom nove šolske zakonodaje v letu 1996 je bilo možno ponovno izvajanje višješolskih programov, vendar je za te programe veljal Zakon o organizaciji financiranju vzgoje in izobraževanja in Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju ter podzakonski akti, ki so veljali le za višje strokovne šole: o razpisu za vpis, o ocenjevanju, o koledarju , o postopku za pridobitev naziva predavatelj višje šole,…Posledica takšnega pravnega urejanja višjega izobraževanja je bila mreža višjih šol, ki so nastajale kot organizacijske enote srednjih strokovnih šol ali kot zasebne šole. Naraščanje višjih šol je presenetilo tudi snovalce višjega strokovnega izobraževanja pri nas po evropsko primerljivih dveletnih programih (program PHARE). Razmah višjega izobraževanja omogočile zasebne višje šole, ki pa žal izvajajo le izobraževanje odraslih. Po veljavni šolski zakonodaji pripadajo sredstva iz državnega proračuna oziroma proračuna lokalne skupnosti le zasebnim šolam, ki izvajajo javno veljavne programe osnovnošolskega izobraževanja, osnovnega glasbenega izobraževanja ali gimnazijam. Zaradi takšnega sistema financiranja se ne organizirajo zasebne strokovne šole za mladino. Razmah višjega strokovnega izobraževanja, ki so ga omogočile odraslim zasebne višje šole, pa po vsej verjetnosti ni v skladu z interesi javnih šol, saj so odrasli v javnih šolah pomemben vir sredstev in zagotavljanja socialne varnosti zaposlenih. Mladih, ki se vpisujejo v srednje poklicne in srednje strokovne programe, je namreč vsako leto manj. 30. člen določa, da se vpis opravi na podlagi javnega razpisa tako za javne kot zasebne šole. Javne šole si morejo k številu predlaganih mest pridobiti soglasje ministra, za zasebne pa je dovoljeno število vpisnih mest določeno z odločbo o vpisu v razvid. S tem se zasebne šole diskvalificira, saj ne morejo vpisati večjega števila kandidatov od v naprej določenih, ne glede na to, da so kandidati odrasli, samoplačniki in bi si želeli izobraževati v določeni instituciji.Za vsa razpisana mesta mora biti zagotovljeno praktično izobraževanje študentov, kar šola dokaže s pogodbo z delodajalci, vpisanimi v razvid pri Gospodarski zbornici Slovenije oziroma pri drugi pristojni zbornici. Ta mesta se verificirajo v skladu z analizo kadrovskih potreb. To preverjanje je sicer smiselno, vendar istočasno opažamo, da se na ostalih področjih izobraževanja uporabljajo povsem druga merila.V srednjih šolah velja politika svobodnega vpisa oz. vpisa po željah kandidatov ne glede na analize kadrovskih potreb. Posledica so številni programi prekvalifikacije mladine, ki ne dobi zaposlitve, kar se dogaja celo po prekvalifikaciji. Ali je takšno administriranje potrebno, če gre za odrasle, z že določenimi praktičnimi znanji, ki jih po 14. členu predloga zakona pristojni organ šole lahko tudi prizna ? Potrebne informacije so šoli na razpolago po vpisu in prejetih vlogah študentov za priznavanje praktičnih znanj. V predlogu zakona so za kršitev glede vpisanih kandidatov predvidene nesorazmerno visoke kazni. Poudarjamo, da so izjemno visoke kazni v predlogu tega zakona nova praksa v šolski zakonodaji, ki je do sedaj redko predvidela denarne kazni za prekrške, če pa že, so bili zneski nekajkrat nižji. 20. člen predloga določa, da se višješolski študijski programi oblikujejo po skupnih evropskih načelih o kratkih programih v visokošolskem izobraževanju, torej je višje strokovno izobraževanje del terciarnega izobraževanja in bi lahko določene zadeve urejal na podoben način kot to ureja Zakon o visokem šolstvu. Ta v 40.členu določa vpis na podlagi javnega razpisa le za javne in koncesionirane visokošolske zavode. Zakaj pa je smotrno, da se zavzemamo za zasebno šolstvo? Gotovo je to za državo cenejše. Ali je tudi kvalitetno ? Snovalci zakona so utemeljevali potrebnost novega zakona tudi z zagotavljanjem kvalitete. To pa vidijo le v obveznosti šol po izvajanju samoevalvacije ter države pri izvajanju zunanje evalvacije. Vsekakor je to potrebno. Vendar je potrebno dati zasebnim šolam več avtonomnosti pri pripravi in sprejemanju programov. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja določa v 17.členu , da vsebino in postopek sprejemanja izobraževalnega programa zasebne šole določi šola z aktom o ustanovitvi. Ta pridobi javno veljavnost, ko pristojni strokovni svet ugotovi enakovreden izobrazbeni standard. Predlog zakona o višjem strokovnem izobraževanju določa, da programe sprejema Strokovni svet Republike Slovenije na predlog komisije za akreditacijo višješolskih programov. Tudi na tem področju bi lahko naredili primerjavo z rešitvami v Zakonu o visokem šolstvu. Programe sprejema senat visokošolskega zavoda, ki si more pred sprejemom pridobiti mnenje Sveta za visoko šolstvo Republike Slovenije.Predlagatelj med drugim utemeljuje potrebnost novega zakona tudi zaradi uresničevanja Bolonjske deklaracije, med drugim kreditni sistem študija in navezavo na prvo stopnjo visokošolskega študija. Slednjega ne rešuje ne Zakon o visokem šolstvu, niti predlog zakona o višjem strokovnem izobraževanju.V skladu z evropskimi usmeritvami je potrebno v Zakonu o višjem strokovnem izobraževanju oblikovati rešitve, ki bodo omogočile: vključevanje čim večjega števila odraslih v višje strokovno izobraževanje, saj Evropa že postavlja višjo strokovno izobrazbo kot minimalni standard, ki zagotavlja raven funkcionalne pismenosti za uspešno udejstvovanje v današnji družbi. Pri ponudbi izobraževalnih programov pa morati biti javna in zasebna mreža v enakopravnem položaju.