Če na bi bile zadeve preveč resne, bi si upal trditi, da je že prav komično, kako sedanja vlada rešuje zelo resne probleme na področju zdravstva tedaj, ko teče voda čez rob. Naj omenim samo nekaj zadnjih dogodkov.
Na Onkološkem inštitutu se je moral podreti strop, potreben je bil vdor vode, da so se odgovorni obrnili hitreje. Podobno se je zgodilo na isti instituciji, kar se tiče najzahtevnejše medicinske opreme. Sedaj se je isto zgodilo na področju zavarovanj. Opozarjam na dejstvo, da ves čas podobno tli med samimi izvajalci, ki zaradi načina financiranja že prelagajo finančno najzahtevnejše bolnike na ramena drugega. Vsi to vemo (od tod med drugim tudi velike izgube v Kliničnem centru), minister pa se sprašuje, kako to, da nekatere bolnišnice poslujejo pozitivno druge pa ne!? Naj jasno povem, da ugodni ali neugodni poslovni rezultati v našem zdravstvu zaenkrat še niso posledica dobrega dela managementa, pač pa veliko bolj uspešnega izigravanja zakonodaje, sistema financiranja in izkoriščanja nedorečenega. Ob tem so žrtve le bolniki, ki jih zadene daljša čakalna doba ali pa sploh ne pridejo do storitve.
Ob primeru Vzajemne bi se moral najbolj zamisliti DESUS, ki je podpiral principe zdravstvene reforme in ukinjanje dopolnilnih zavarovanj, kljub številnim opozorilom stroke. Bila jim je všeč teza o večji pravičnosti, pa če je imela kaj teže ali ne ter ali je bila glede na vse večje denarne potrebe, izvedljiva ali ne! Da so bila vprašanja s strani stroke upravičena, potrjuje dejstvo, da je tudi sama vlada najprej reformo podprla v celoti in »zajahala konja populizma«, kasneje pa se je "premislil" finančni minister dr. Mramor, ki je po resnem posvetu s poznavalci razmer projekt na tej točki zaustavil oz. preusmeril.
Sedaj se mi zastavlja vprašanje: ali ni zadnji odstop Nadzornega sveta Vzajemne od predvidenega povišanja le predvolilna poteza, kajti problem ostaja. Minister za zdravje je imel na osnovi koalicijske pogodbe nalogo da v šestih mesecih pripravi rešitve, ki bodo izenačevale pogoje dela med zavarovalnicami. Tega niso naredili in sedaj smo ponovno pred improvizacijo oz. v časovni stiski. Čemu? Komu v dobro? Do kdaj se bodo pri nas problemi na področju zdravstva, ki je trenutno zaradi staranja prebivalstva in vse neugodnejših pogojev financiranja prav gotovo enem izmed najpomembnejših in tudi najbolj problematičnih področij, reševali ad hoc?
prim. Janez Remškar, dr. med
Odbor SLS za zdravstvo in socialo