V ponedeljek, 23. 8. 2004, sta po mnenju delavcev in sindikata na skupščini delničarjev IUV na dnevnem redu dva sporna sklepa_ občutno znižanje kapitala družbe za 60% ter razrešitev bivše uprave. V tem trenutku IUV upravlja začasna uprava, bivša uprava pa še ni bila formalno razrešena. Nekdanja uprava ni opravila naloge, za katero je bila strani države postavljena, to je pripraviti vse potrebno za sanacijo in prestrukturiranje podjetja. Marca letos je propadel tudi projekt prodaje IUV strateškemu partnerju. Utemeljeno se zastavlja vprašanje, zakaj in v čigavem interesu je projekt strateškega partnerstva propadel, saj je potencialni partner takrat ponujal 220 SIT za delnico, danes pa se po nekaterih informacijah zanje ponujajo zgolj še 45 SIT. Gre za občutno znižanje vrednosti te družbe, v tem času pa država razen taktiziranja ni storila ničesar. S pomočjo ustreznih organov, bi morala ugotavljati vsaj odgovornost bivše uprave, saj obstajajo indici, da os nekateri člani bivše uprave preko svojih podjetij poslovali z IUV. Nerazumljivo je, da je država še konec lanskega leta podjetju namenila 400 mio SIT subvencij pomoči ter odobrila 2.7 mrd SIT poroštev za odplačilo dolgov z namenom pridobitve strateškega kupca in s tem zagotovitve nadaljevanja usnjarske proizvodnje, danes pa nemo opazuje propadanje sistema, katerega večinski lastnik je.
V SLS opozarjamo še na bolj tragično dejstvo, da so pred letom dni uprava in delavci dosegli dogovor o tem, da se delavci odpovejo 10% svoje plače za namen uspešne sanacije podjetja, vemo pa, kako visoke so plače v tej panogi. Zato v SLS sprašujemo predsednika Vlade ter ministra za finance in za gospodarstvo, zakaj do sedaj še ni bilo predloženega ustreznega sanacijskega programa, zakaj država ni ugotovila obstoja kršenja konkurenčne klavzule bivših članov uprave ter zakaj namesto rešitev dopuščajo poglabljanje krize v družbi. Poslanec Rokavec je po treh poslanskih vprašanjih marca letos vprašanje o tej problematiki naslovil takratni ministrici Petrinovi, vendar kljub obljubi odgovora ni bilo, prav tako pa je večina v Državnem zboru zavrnila razpravo na to temo, ki jo je Rokavec predlagal.
Rokavec je omenil še specifično problematiko obrata IUV Šmartno pri Litiji, ki je po sklepu nadzornega sveta IUV postalo nepotrebno sredstvo, zato je bil junija letos objavljen razpis za nakup celotnega premoženja. Kljub temu, da so strateški partnerji zopet ponujali odkup ali najem z oživitvijo proizvodnje, obrat še vedno sameva. Obrat je prepuščen pustošenju, država pa je za to odgovorna.
V SLS opozarjamo še na bolj tragično dejstvo, da so pred letom dni uprava in delavci dosegli dogovor o tem, da se delavci odpovejo 10% svoje plače za namen uspešne sanacije podjetja, vemo pa, kako visoke so plače v tej panogi. Zato v SLS sprašujemo predsednika Vlade ter ministra za finance in za gospodarstvo, zakaj do sedaj še ni bilo predloženega ustreznega sanacijskega programa, zakaj država ni ugotovila obstoja kršenja konkurenčne klavzule bivših članov uprave ter zakaj namesto rešitev dopuščajo poglabljanje krize v družbi. Poslanec Rokavec je po treh poslanskih vprašanjih marca letos vprašanje o tej problematiki naslovil takratni ministrici Petrinovi, vendar kljub obljubi odgovora ni bilo, prav tako pa je večina v Državnem zboru zavrnila razpravo na to temo, ki jo je Rokavec predlagal.
Rokavec je omenil še specifično problematiko obrata IUV Šmartno pri Litiji, ki je po sklepu nadzornega sveta IUV postalo nepotrebno sredstvo, zato je bil junija letos objavljen razpis za nakup celotnega premoženja. Kljub temu, da so strateški partnerji zopet ponujali odkup ali najem z oživitvijo proizvodnje, obrat še vedno sameva. Obrat je prepuščen pustošenju, država pa je za to odgovorna.