V naši preteklosti, v prejšnjem režimu, kmečka žena ni smela in mnoge tudi niso mogle biti zavarovane za svojo socialno varnost. Prav tako stotnije mater, ki so ostale doma, da so skrbele za družino in svoje otroke, niso prejemale nikakršnega priznanja ali podpore od države.
Pa vendar je bila slovenska mati in še posebej kmečka mati v slovenski zgodovini steber slovenskega naroda. Zakaj še danes v družbi ni enako cenjeno delo v družini, vzgoja in skrb za otroke ter skrb za ostarele starše? V Sloveniji je 51% prebivalcev žensk. Vsaka mati, hčerka, sestra, vnukinja, žena, skrbi za svoje starše, moža, otroke, družino, svoje starše ali brate. Gospodinjska opravila, kuhanje, pranje , likanje, pospravljanje se zdi samoumevno opravilo, ki v naši družbi ni priznano, ovrednoteno in seveda neplačano. Prav tako se zdi še vedno samoumevno, da je kmečka žena desetletja garala na kmetiji in ji to ni bilo priznano kot prispevek družbi. Čas bi bil, da se tudi tako delo v naši družbi ovrednoti in prizna kot ekonomska vrednost, kot prispevek v skupni dohodek našega naroda in države. Morda se sliši tak predlog kot utopija, vendar v družbi blaginje, kar si želimo za prihodnost in kar bi morala naša država in družba postati, moramo ceniti, priznati in pošteno plačati vsak prispevek za skupno dobro.
Zato članice Slovenske ženske zveze pri Slovenski ljudski stranki skušamo pri svojih prizadevanjih vedno znova opozarjati na problematiko žensk in premajhno pozornost slovenske politike in družbe v celoti do vloge in položaja več kot polovice slovenskega prebivalstva- žensk.

Naša družba in še posebej politika bi morala ob sprejemanju vsakega zakona, naj bo o šolstvu, zdravstvu, socialni varnosti, pokojninskem sitemu, znanosti, kmetijstvu itd. po našem mnenju ovrednotiti in upoštevati posebno vlogo in položaj žensk, še posebej težek položaj podeželske, kmečke žene. ni dovolj, da je država na predlog naše ženske zveze sprejela tako imenovano državno pokojnino, i jo je letos prejelo 26.000 upravičencev in upravičenk. Po našem mnenju tudi ni dovolj, da smo v pokojninski zakon vnesli priznanje pokojninske dobe za vzgojo otrok materam, ki niso bile zavarovane in zaposlene. V naši družbi se premalo ceni vloga staršev. Naša ženska zveza si prizadeva za priznanje starševstva, tako materam kot očetom, skrb za družino, tako materam kot očetom, kot družbeno koristno in cenjeno delo.
Gospa Mira Rotman, ki vodi Odbor za podeželje pri Slovenski ženski zvezi je predlagala v programu stranke poseben program, ki bi ga morala država sprejeti za vzpodbujanje in omogočanje ženskega podjetništva na podeželju in samozaposlitve kmečkih žena. Slovenija ima številne potenciale in možnosti za odpiranje kakovostnejših novih delovnih mest. To je še posebej pomembno za ženske, ki predstavljajo večji delež nezaposlenih v Sloveniji, ki vse bolj izgubljajo službe, ker se zapirajo njihova najtežja delovna mesta v tekstilni, usnjarski in čevljarski industriji. Z vzpodbudami za povečanje kmetij, kar se nam zdi nujno v procesu globalizacije, če želimo postati konkurenčni na svetovnem trgu, z vzpodbudami za podjetništvo na podeželju, razvoj turizma in dopolnilnih dejavnosti, bomo v Sloveniji omogočili enakomernejši razvoj podeželja in omogočili staršem in mladim zaposlitev bliže domu, ter razvoj in dohodek tudi izven velikih centrov. Zato mora naša država nujno nameniti več sredstev in omogočiti izobraževanje žena na podeželju še posebej kmetic in mladih, da bodo v novih razmerah uspešnejši pri poslovanju. Poleg tega država ne bi smela varčevati pri skrbi za fizično in psihično zdravje žena in otrok, kot bistvenega dela vitalnosti našega naroda.
Nujno je, da v naši družbi spet dobi bolj spoštovano in bolj cenjeno vlogo slovenska žena, ki je skozi stoletja, v vojni in v miru gotovo pomenila pomemben steber in vitalni del našega naroda.
V sodobni družbi ne smemo dopustiti, da bodo matere, žene v starosti socialno ogrožene. Statistika dokazuje, da so v Sloveniji ženske za enako delo še vedno slabše plačane kot moški.
Simbolični lik matere iz Cankarjeve črtice "Skodelica kave", ki se žrtvuje za svojo družino in blaginjo otrok naj bi bil v sodobni družbi le še literarni lik. Slovenska žena s svojim delom prispeva enakovredno ali celo dvojno mero družbenega dohodka, zato bi ji morala slovenska družba in država pravično to tudi priznati in plačati.
Ženske same moramo dobiti možnost, tudi z večjim številom žensk v politiki, da bomo soodločale o naši in družbeni blaginji.
Končno je potrebno preprečiti to, kar je doživela mlada mati iz Žabnice, kmetica zaposlena na kranjski upravi in kar še vedno doživljajo mladi starši, da so diskriminirani pri zaposlovanju.

Zato si morajo vse ženske organizacije in zveze prizadevati, da se ne bodo odgovorni v naši družbi spomnili na slovensko ženo samo ob Osmem marcu, ob Materinskem dnevu ali ob Svetovnem dnevu kmetic, temveč tudi ob načrtovanju prihodnosti in ob delitvi proračunske pogače.
Slovenska žena, še posebej mati, si po našem mnenju za svojo zgodovinsko vlogo in prispevek k blaginji naše družbe vsekakor zasluži priznanje in pošteno plačilo za svoje delo.
Vsaka naj vsak dan posebej, ne samo ob prazniku v znak ljubezni in hvaležnosti prejme rdeči nagelj.
Ob svetovnem dnevu kmetic se zahvaljujemo in iskreno čestitamo vsem ženam, ki ponosno, vztrajno in pridno skozi stoletja služijo svojim domačim in svojemu narodu.

Nada Skuk, predsednica Slovenske ženske zveze pri SLS
in podpredsednica SLS