SLS tudi opozarja, da bo nadaljevanje tega stanja pripeljalo do »tihe« prisvojitve polovice Piranskega zaliva s strani Republike Hrvaške. To nazorno kaže tudi sedanji status nesporno slovenskih zaselkov Škrile, Mlini in Bužini in Škodelin, ki si jih Hrvaška v prvih letih po osamosvojitvi Slovenije želela prisvajati s podobnimi dejanji in ukrepi, kot jih sedaj očitno izvaja tudi v Piranskem zalivu.
Slovenski ribiči opozarjajo, da si s svojimi plovili ne upajo več preko sredine Piranskega zaliva, saj jim sicer grozi uničenje mrež s strani hrvaških ribičev, kar povzroča milijonsko škodo. Poleg tega jih hrvaška pomorska policija preganja z območja, zahteva legitimacijo ali grozi z zajetjem čolna. Kljub morebitnemu posredovanju slovenskega policijskega čolna, jim to povzroča nevzdržne motnje dela, saj ob pregovarjanju obeh policijskih posadk izgubijo več ur delovnega časa.
Po temeljni ustavni listini Republike Slovenije, bi moralo veljati stanje, kot je bilo na dan 25. junij 1991. Takrat so slovenski ribiči nemoteno lovili v celotnem Piranskem zalivu, sedaj pa se s pritiski hrvaških organov dobesedno vsakodnevno spreminja režim ribolova v škodo slovenskih ribičev.