Slovenska ljudska stranka je prepričana, da določila Londonskega sporazuma zavezujejo tudi obe naslednici SFRJ, torej Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo. Zato SLS pričakuje od vlad obeh držav, da v smislu pravne države vzpostavijo občino Piran v njenih zgodovinskih mejah. S tem bo v smislu sprejetih mednarodnih obveznosti razrešeno mejno vprašanje med obema sosednjima državama ter zagotovljena celovitost Piranskega zaliva in prost dostop Slovenije na odprto morje.
SLS tudi sprašuje slovensko zunanje ministrstvo, ali so resnične informacije, da Hrvaška z izvajanjem nadzora ekološko-ribolovne cone (ERC) nadzira tudi polovico Piranskega zaliva. SLS sprašuje slovensko vlado, kakšne so bile oz. bodo njene reakcije na te hrvaške poteze.
Londonski sporazum je Sloveniji je vrnil le del nacionalnega ozemlja, zato ga SLS razume kot slab, vendar v takratnih razmerah za Slovenijo še sprejemljiv kompromis. Z namenom napraviti mejno črto predvsem za Slovence bolj sprejemljivo, sta bili Londonskemu sporazumu dodani dve določili: tako Italija kot Jugoslavija si morata prizadevati, da se etnična sestava prebivalstva na ozemlju bivšega Svobodnega tržaškega ozemlja ne bo spreminjala in drugo, ki izrecno prepoveduje spreminjanje občinskih meja, ki so veljale ob podpisu sporazuma.
Londonski sporazum je pomemben tudi zato, ker je s posebnim dokumentom, Statutom o zaščiti pravic narodnostnih skupin, uredil vprašanja slovenske in italijanske manjšine. Na žalost se tudi po 50 letih določila statuta o zaščiti pravic slovenske narodnostne manjšine v Italiji ne uresničujejo in to kljub sprejetju posebnega zakona o zaščiti Slovencev v Italiji. SLS bo vztrajala, da slovenska zunanja politika tej temi v bilateralnih odnosih z Italijo nameni posebno pozornost.