Pobuda za pripravo sporazuma o izogibanju incidentom med državama je sicer podana v nekoliko neprimernem času, le par dni pred volitvami. Za SLS bi predlagani sporazum lahko predstavljal eno izmed možnih poti, v kolikor bo izhajal iz naslednjih temeljnih izhodišč:
1. Dosledno je treba vztrajati na stanju iz dne 25. junija 1991, ko je Slovenija imela nadzor nad celotnim Piranskim zalivom in neoviran dostop na odprto morje.
2. Incident, ki se je zgodil dne, 22. 9. 2004, se je zgodil na slovenskem ozemlju ob reki Dragonji, kar je potrdil tudi Odbor DZ RS za zunanjo politiko na nujni seji dan po incidentu, 23. 09. 2004.
Zlonamerne komentarje in protislovenska stališča nekaterih slovenskih novinarjev je obsodil tudi upokojeni novinar Dnevnika Roger Gogala. Ob tem je pokazal zemljevid bivše Jugoslavije iz leta 1986, ki mu nikoli ni nasprotovala niti slovenska niti hrvaška stran, ki jasno prikazuje, da je to ozemlje južno od Dragonje, slovensko. Geodet Pavel Zupančič je opozoril na problem ponarejenih zemljiških katastrov, ki jih je hrvaška stran izdelala brez pravne podlage v letih 1993 in 1994.
Janez Podobnik je izpostavil, da se SLS že od osamosvojitve Slovenije zavzema za pravično rešitev mejne problematike, tako da se ohrani celovito slovensko ozemlje. Po volitvah leta 1996, ko je SLS postala vladna stranka, se je sestala s predstavniki krajanov, ki so se zavzemali za pravično mejo v slovenski Istri. Leta 1998 je bil na pobudo SLS izdan Zbornik o vprašanjih oblikovanja slovenskega etničnega in državnega prostora s posebnim poudarkom na slovensko-hrvaški meji. Leta 2001 so poslanci SLS predlagali Resolucijo o meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško v Istri in na morju. V juliju 2004 je Nova generacija, podmladek SLS, obiskala Joška Jorasa in simbolično posadila oljko na njegovi kmetiji. Letos je v organizaciji SLS potekala okrogla miza na temo slovensko-hrvaške meje v Istri (preteklost in sedanjost), na podlagi katere smo izdali tudi istoimensko knjižico.
