Z dokumentom »Re-Visiting the Lisbon Agenda« EPP potrjuje prvotne cilje EU, da ta postane najuspešnejša na znanju temelječa družba, z več in boljšimi delovnimi mesti, z večjo socialno kohezijo. Pri tem pa ugotavlja, da s trenutnimi instrumenti zastavljenih ciljev ni mogoče doseči. Nova Lizbonska strategija EPP povezuje tri osnovne razvojne dejavnike_ podjetno in inovativno gospodarstvo, zadostne in kakovostne raziskovalno usposobljene posameznike in povečana vlaganja v raziskave in razvoj, kar predstavlja tri med seboj koordinirane in usklajene stebre_
Povečanje vlaganj v raziskovalno in razvojno dejavnost.
Uresničevanje Lizbonskih ciljev preko inovacijske sposobnosti gospodarstva in podjetništva.
S povečanjem vlaganj v raziskave in razvoj se povečajo tudi vlaganja v univerze, ki naj bi tako dosegla 2% BDP. To priporočilo sledi oceni, da v Evropi primanjkuje okoli 800.000 raziskovalcev, če naj se načrtovanih 3% BDP za raziskave in razvoj iz 1. stebra, smiselno in produktivno porabi.
Dejstvo, da je SLS s svojim predlogom uspela, kaže na to, da politiko EU in s tem tudi življenje državljanom Unije lahko s svojimi predlogi odločilno sooblikujejo tudi manjše države članice. To je lahko velika spodbuda tako državnim organom kot političnim strankam, da se aktivno ukvarjajo z »evropsko politiko« in argumentirano zagovarjajo slovenska stališča.