PREDSTAVITEV KANDIDATA ZA MINISTRA ZA OKOLJE IN PROSTOR, GOSPODA JANEZA PODOBNIKA, 30. NOVEMBER 2004
Janez Podobnik se je kot kandidat za ministra za okolje in prostor predstavil Odboru DZ za okolje in prostor.
Janez Podobnik_ »Hvala lepa za besedo, spoštovani gospod predsednik. Spoštovani poslanci odbora za okolje in prostor, hvala vam za besedo in hvala vam za priložnost in možnost, da vam predstavim svoje poglede in cilje na delo ministrstva za okolje in prostor. Vesel bom, če boste lahko mojo predstavitev sprejeli kot vizijo in okvirni program, ki ga bom, če bo tako odločeno na vašem odboru in v državnem zboru v naslednjih dneh, uveljavljal kot minister v tem mandatu. V svoji predstavitvi bom nastopal z več vidikov, dotaknil se bom nekaterih strateških vprašanj, pred katerimi stojijo vsi resorji za okolje in prostor v evropskih državah, pri nekaterih temah pa se bom dotaknil aktualnih vprašanj, ki so še kako aktualna za življenje in delo v Republiki Sloveniji. Pri tem bom izhajal iz sprejetih zakonov v Republiki Sloveniji, slovenske ustave, iz evropskega pravnega reda in ne nazadnje iz koalicijske pogodbe.
Temeljni cilj mene kot ministra in tudi koalicije, kot je zapisano, je zagotoviti varno, prijazno, zdravo in kakovostno življenjsko okolje za vse državljane. Prizadeval si bom za večjo integracijo varstva okolja v vse sektorske politike, v kontekstu že sprejetega trajnostno uravnoteženega sonaravnega razvoja. Kot minister bom zavezan načelom trajnostno uravnoteženega razvoja, ki v ospredje postavlja človeka in varovanje zdravega življenjskega okolja. Normativno je v Republiki Sloveniji okolje urejeno s krovnim zakonom o varstvu okolja, ki je bil na novo sprejet letos spomladi. Temu zakonu sledijo številni predpisi, ki urejajo delovanje obveznih lokalnih javnih služb, na primer, kot je ravnanje z odpadki, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, oskrbo s pitno vodo, industrijsko onesnaževanje, varstvo zraka in podobno. Že po volitvah je vlada, ki se sedaj poslavlja, in resorni minister Janez Kopač poslal v državni zbor predlog resolucije o nacionalnem programu varstva okolja. Ta dokument je strateški dokument na področju varstva okolja. Zajema obdobje štirih let, do vključno leta 2008. Izpostavljena so pa naslednja štiri ključna področja: podnebne spremembe, narava in biotska raznovrstnost, kakovost življenja, odpadki in industrijsko onesnaževanje. V skladu z veljavnim poslovnikom bom v 30 dneh dal v medresorsko usklajevanje oziroma bomo proučili osnovne rešitve, ki so v tem dokumentu, in se nato odločili, kako naprej. Posvetoval sem se s strokovnjaki in pravijo, da je ta dokument dober dokument. In če bo taka tudi odločitev na medresorskem usklajevanju, se lahko zgodi, da bomo zelo hitro nadaljevali z njegovim sprejemanjem v državnem zboru. Seveda pa ima nekaj pomanjkljivosti; nekaj poudarkov bomo potem v sami proceduri sprejemanja tudi dodali.
Kot minister bom podpiral znanstveno in raziskovalno dejavnost na področju okolja in te izsledke vnašal v ukrepe. Tu bi rad povedal, da je slovenska stroka na tem področju v zadnjem obdobju zelo napredovala. In kot minister želim zelo tesno in redno sodelovati s strokovnjaki na različnih področjih. Sistematično si bom prizadeval za spreminjanje vzorcev ravnanja potrošniške družbe. Želim, da se uveljavijo oblike trajnostne naravnanosti razvoja Republike Slovenije, kot na primer povečanje uporabe javnega potniškega prometa, zmanjšanje porabe vode in energije, povečanje deleža reciklaže. To so vse določbe, ki jih citiram in so zapisane tudi v koalicijski pogodbi. Tudi zato nameravam intenzivirati delo Sveta za trajnostni razvoj Republike Slovenije in Sveta za varstvo okolja Republike Slovenije.
Spoštovani poslanci, gospod predsednik, dovolite mi, da se na kratko dotaknem širše teme, ki pa je zelo pomembna za življenje slovenskih državljank in državljanov v prihodnjem obdobju. Gre za vključevanje okoljskih politik oziroma vsebin v lizbonsko strategijo. Evropski svet je decembra 1999 v Helsinkih pozval evropsko komisijo, naj do zasedanja sveta junija 2001 pripravi dolgoročno strategijo povezanih politik za ekonomsko, socialno in okoljsko dimenzijo trajnostno uravnoteženega razvoja. Medtem se je Evropska unija na zasedanju evropskega sveta v Lizboni opredelila, da hoče postati najbolj konkurenčno in dinamično na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, ki bo sposobno za trajnostno rast in razvoj z več in boljšimi delovnimi mesti ter večjo socialno kohezijo. Na stockholmski konferenci pa se je lizbonski strategiji dodala okoljska prvina, in ta je bila potem v Goeteborgu tudi potrjena. In tako bo mogoče prihodnjim generacijam zapustiti svet, v katerem bodo lahko živeli v bolj pravični družbi in bolj zdravem ter čistem okolju.
V vladni koalicijski pogodbi smo zapisali, da je v sedanjih okoliščinah za uspešen gospodarski razvoj v Republiki Sloveniji treba nujno uresničiti cilje lizbonske deklaracije. Na podlagi ciljev lizbonske strategije bo vlada Republike Slovenije oblikovala nacionalno strategijo gospodarskega razvoja, izhajajoč pri tem iz temeljnega načela trajnostno uravnoteženega razvoja. In Republika Slovenija bo v smislu te strategije namenila več denarja za raziskave in razvoj ter pridobivanje znanja, tudi okoljskega, človeške vire in spodbujala gospodarstvo k večji podjetnosti in inovativnosti. V tem pogledu želi vlada Republike Slovenije izoblikovati upravljanje družbe in vodenje gospodarstva, ki bo temeljilo na visoki ravni konsenza družbenih partnerjev o zahtevnejših strateških ciljih (to so določbe iz koalicijske pogodbe).
V zadnjih 25 letih so usmerjevalne okoljske politike Evropske unije temeljile na pristopu odrejanja in nadzora, seveda z ustrezno preslikavo v evropski zakonodaji. Tako imamo danes krepko prek 200 glavnih okoljskih usmeritev, predpisov in odločitev, ki tvorijo standarde v povezavi s kakovostjo okolja, emisijami, označevanjem izdelkov ali pristopov k okoljskemu upravljanju. Ni dvoma, da je ta tako imenovani tradicionalni pristop k okoljskim politikam imel določen uspeh, še posebej v zvezi z zagotavljanjem kvalitete zraka in vode. Toda presečna področja, kot na primer podnebne spremembe, pa zahtevajo, da se okoljski cilji integrirajo v več sektorskih aktivnosti oziroma politik. V teh primerih moramo torej tradicionalni pristop nadomestiti z drugimi primernejšimi instrumenti, ki jih običajno imenujemo integracija okoljskih politik. In te so realizirane v obliki integralnih strategij. Okoljsko dimenzijo lizbonskega procesa lahko poimenujemo kar tretja dimenzija tega procesa. Izhaja iz ustave Evropske unije, ki pravi, da moramo varovanje okolja integrirati v vse sektorske politike. Vlada Republike Slovenije pa bo zagotovila, da se bo to res zgodilo (ponovno določba iz koalicijske pogodbe).
Kot minister bom sledil konceptom, ciljem in pravnim normam lizbonskega procesa, ki se v Evropski uniji udejanja skozi strategijo trajnostnega razvoja Evropske unije - kratica je zelo aktualna, SDS, "Sustainable Development Strategy" -, okoljsko zakonodajo, letna okoljska poročila, okoljskimi akcijskimi programi in sektorskimi okoljskimi integralnimi strategijami, ki se udejanjajo v različnih notranjih integralnih strategijah, na primer, kvaliteta zraka, recikliranje odpadkov, mestna okolja, zaščita tal.
Slovenski pravni in okoljski red je usklajen z usmeritvami in odločitvami Evropske unije. Kar ena petina pravnega reda se je nanašala na okolje, samo kmetijstvo je bilo tukaj še obsežnejše. Pri izvajanju nalog implementacije teh politik pa imamo nekatere podaljšane roke. Dovolite, da jih na kratko omenim. Tri prehodna obdobja so nam bila odobrena_ na področju komunalnih odpadnih voda, ravnanja z embalažo ter na področju celovitega preprečevanja in nadzora nad industrijskim onesnaževanjem, in sicer za 15 podjetij oziroma naprav za obdobje od enega do štirih let.
Vključeni smo v poenotenje načinov spremljanja pojavov v okolju in poročanje o stanju okolja ter številne okoljsko razvojne programe in projekte. Tako na primer zadnji predlog nabora indikatorjev o stanju ali realizaciji neke politike trajnostnega razvoja za vsa področja na ravni Evropske unije šteje že nad 400 indikatorjev. Odgovoriti moramo torej na naslednje vprašanje: Kako vzpostaviti in uveljaviti koncept trajnostno uravnoteženega razvoja ter v tem procesu uveljaviti ustrezne tehnologije in mehanizme proizvodno-storitvenega sektorja. Potrebujemo kar se da čiste okoljsko neoporečne tehnologije, ki pa so tudi ekonomsko učinkovite, so pa prilagojene tudi našim razmeram in ne škodujejo našemu zdravju. Zato so tako pomembne naloge pri razvoju znanosti in novih zahtevnih sonaravnih tehnologij, posebej na področju industrije, energetike, ravnanja z odpadki, transporta, kmetijstva in gozdarstva, pa tudi vodnega gospodarstva in preventivnih programov zaradi ujm in naravnih nesreč. Če zaključim ta del, aktivno sodelovanje Republike Slovenije v vseh komponentah lizbonskega procesa, tudi okoljskemu, je odgovor mene kot ministra za okolje in prostor na vprašanje varovanja okolja in racionalne rabe prostora v Republiki Sloveniji.
Sedaj se bom dotaknil nekaterih drugih področij. Republika Slovenija se je z ratifikacijo kjotskega protokola zavezala k 8% zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov (CO2, metan, industrijski plini) v obdobju 2008-2012, glede na izhodiščno leto 1986, z vsemi dovoljenimi kjotskimi mehanizmi, tudi trgovanje z emisijami ali pa mehanizmi čistega razvoja. Tu je treba omeniti uspešen instrument na področju podnebnih sprememb, to je taksa za obremenjevanje zraka z emisijo CO2. Uresničitev te obveze moramo doseči s sodelovanjem vseh sektorjev, tako da bodo skupni stroški za državo čim manjši. Vitalnega pomena za trajnostni razvoj Republike Slovenije pa je razvoj obnovljivih virov energije, varčna raba energije in raba jedrske energije po najvišjih varnostnih standardih. Tudi zato nameravam kot minister zaradi aktualnosti te tematike intenzivirati delo slovenskega komiteja za spremembo podnebja.
Kot minister bom deloval v smeri varovanja in ohranjanja biološke in pokrajinske raznolikosti Republike Slovenije. Zato bom dosledno spoštoval določila Nature 2000 in nadgradil zavarovanje posameznih območij. Tu bi rad povedal, da je cilj ekološkega omrežja Natura 2000 določitev območij, ki so ključna za ohranjanje ugodnega stanja habitatnih tipov ter rastlinskih in živalskih vrst, ki jih omenjata dve direktivi, zelo znana je direktiva o pticah in direktiva o habitatih. Kot zanimivost, v Sloveniji varstven območje na področju direktive o pticah zajema več kot 60 vrst ptic. Varstvena in ohranitvena območja pa pokrivajo več kot 35% ozemlja Slovenije. Po podatkih, ki sem jih pridobil, je to, mislim, najvišji procent oziroma eden najvišjih v vseh državah članicah Evropske unije. Če bo kakšno vprašanje vezano na finančne učinke oziroma kako financirati Naturo 2000, bom z veseljem odgovoril.
Kot minister bom vzpostavil politiko in učinkovite ukrepe za celostno upravljanje snovnih in energetskih tokov, ločeno zbiranje, sortiranje, predelava, reciklaža, termična obdelava odpadkov, vključno s končnim odlaganjem odpadkov, v skladu z državno strategijo ravnanja z odpadki. Prizadeval si bom za graditev lokalne komunalne infrastrukture in za najrazličnejše druge ukrepe za izboljšanje razmer. Kot minister si bom tudi prizadeval za tržno oblikovanje cen komunalnih storitev, toda v skladu s pravilnikom ter ob določitvi standardov in normativov za upravljanje objektov in naprav gospodarskih javnih služb.
Ena od številnih sprejetih obveznosti Slovenije ob vstopu v Evropsko unijo je tudi uresničevanje direktive, ki ureja področje ravnanja z odpadki. Gre za zelo pomembno področje, na katerem nas čaka veliko dela. Ureditev tega področja zahteva med drugim tudi regijski pristop in sodelovanje različnih oziroma vseh lokalnih skupnosti na nekem teritoriju in tudi zasebnega sektorja. Zahteve direktive narekujejo obvezne načine ravnanja z odpadki, brez neposrednega odlaganja. Sistem mora zajemati ločeno zbiranje gospodinjskih odpadkov, sortiranje, predelavo, reciklažo, termično obdelavo, odlaga pa se zgolj ostanke odpadkov. Ta problematika pa je povezana tudi s statusnim organiziranjem gospodarskih javnih služb komunalnih podjetij, ter z oblikovanjem cen komunalnih storitev, ki jih še vedno določa država. Kot minister bom podprl sprejetje zakona, ki bo na novo uredil delovanje gospodarskih javnih službe, določil način in pogoj oblikovanja cen in ponudbe tovrstnih storitev. Tudi na področju delovanja gospodarskih javnih služb se bom zavzemal, da bodo zagotovljeni tržni pogoji delovanja in da bo omogočeno sodelovanje domačega in tujega privatnega kapitala, ki bo na sodoben način in na podlagi najboljših izkušenj drugih držav, uvedel pravo partnerstvo med javnim sektorjem in zasebno iniciativo.
Kot že rečeno je velik del okoljskih nalog naložen lokalnim skupnostim in posebno njihovim obveznim javnim službam, oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda in ravnanje z odpadki. To vprašanje je pomembno tudi za to, ker imamo v Sloveniji veliko število občin in zato je pomembno, da se to dejstvo upošteva pri odločitvah ministrstva in države. Če želimo pomagati z vidika ministrstva, da bo lokalna samouprava na tem področju bolj učinkovita, bodo tudi javne službe bolj učinkovite, potem se bom sam zavzemal, da se bo spodbujalo izobraževanje zaposlenih, tako v lokalnih skupnosti, kot v tej javnih podjetjih. In v lokalnih javnih službah se bom zavzemal za takšno organiziranost, da se bodo v njih lahko zaposlovali tudi strokovnjaki in da bo delo organizirano tako, da bo možno ob čim nižji ceni doseči enake ali boljše učinke, pri izvajanju obveznih javnih služb.
Tukaj bi torej rad poudaril pomen izobraževanja in okoljskega ozaveščanja prebivalstva, ne samo z vidika, ki sem ga pravkar omenil. Zelo pomembno je, da se korektno informira o vseh pomembnih dogodkih, ki vplivajo na človekovo okolje in zdravje. Kot minister pripisujem izjemen pomen vsebinam, okoljevarstvene zavesti v osnovnošolskih in srednješolskih programih. Na tem mestu je tudi priložnost, da povem javno in z vso prepričljivostjo, da bom kot minister ustvarjalo sodeloval z najrazličnejšimi nevladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo s problemi okolja v njegovem, v najbolj širokem pomenu te besede.
Kot je bilo že prej povedano je eno od načel koalicijske pogodbe ta, da se v ospredje postavlja človeka in zdravo življenjsko okolje. Vplivi na človekovo zdravje so kompleksni in o nekaterih še premalo vemo. Nacionalni program varstvo okolja se poglablja v kakovosti življenja in dotika tudi vpliva okolja na zdravje. Kot minister želim dati poseben poudarek tudi na ravnanje z vodami. S ciljem zagotavljanja zdravstveno neoporečne pitne vode. Nacionalni program vselej opredeljuje varstvo voda na vodovarstvenih območjih.
Kot sem prej že uvodno povedal, izhajam iz določb evropske ustave, slovenske ustave, ki ureja pravico do zdravega življenjskega okolja in tudi do zaveze v koaliciji, ki pravi, če ponovim, zagotoviti varno, prijazno, zdravo in kakovostno življenjsko bivanjsko okolje, za vse državljane Republike Slovenije. Prav letos poleti je bil sprejet evropski akcijski načrt za okolje in zdravje 2004, 2010. Komisija ga je sprejela, poglavitni elementi in sam načrt je tak, da je lahko zelo aktualen tudi za novega ministra za okolje in prostor. Načrt identificira 13 aktivnosti, ki vključujejo iniciative za boljše razumevanje povezav med okoljem in zdravjem, ter ugotavljajo, kako izpostavljanje vplivom okolja vodi do epidemioloških posledic. Nadalje se osredotočil na raziskave kot na primer astma alergija, nevrorazvojne motnje, rak, posledica motenj žleze z notranjim izločanjem. Potrebno je izboljšati osveščenost o možnih tveganjih in izobraževati strokovnjake na področju zdravja, okolja in zdravja. Jaz bom podprl vključitev Slovenije v ta akcijski načrt, s katerim bomo prispevali zmanjševanju oziroma zniževanju obolelosti kot posledic onesnaženosti okolja. Se razume v sodelovanju z ministrom za zdravje in drugimi ministri.
Bivša komisarka za okolje je o tem evropskem akcijskem načrtu za okolje in zdravje povedala naslednje_ Kot posamezniki lahko sprejmemo določene odločitve o svojem načinu življenja, ki vpliva na naše zdravje. Vendar pa ne moremo izbrati kakovosti zraka, ki ga dihamo, ali pa seveda zaščititi pred izpostavljenostjo onesnaževalcem, ki se lahko nabirajo v naših telesih, včasih že pred rojstvom. Predlagani akcijski načrt je velik korak naprej. Konec citata.
Prva konferenca o implementaciji tega načrta je že na začetku decembra, torej prihodnji teden. Kot minister se bom zavzemal za dosledno upoštevanje evropskih standardov pri varstvu podtalnice za primer upoštevanje nitratne direktive. In taka direktiva se nanaša na varstvo voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijske dejavnosti. Njen namen je zmanjšanje onesnaženosti voda z nitrati, zaradi kmetijske dejavnosti in nadaljnje preprečevanje takšnega onesnaževanja. Pomembna je implementacija te direktive v Slovenije. Seveda tudi tukaj bo zelo pomembno sodelovanje z drugimi pristojnimi ministrstvi in drugimi institucijami civilne družbe. Če bo kdo želel, lahko o nitratni direktivi potem odgovorim bolj konkretno.
Kot minister si bom prizadeval, da se pri odločitvah o uvajanju gensko spremenjenih organizmov upoštevajo vsi vidiki vplivov na okolje, na kakovost hrane in zdravja prebivalstva. Posebej še za to, ker v ocenah, ki jih dajejo ustrezne evropske institucije niso upoštevane vse specifike prostora v posamezni državi in tudi potencialno povečan vpliv gensko spremenjenih organizmov na trajnostni razvoj in zdravje. V okviru svojih pristojnosti, tukaj gre tudi za večjo pristojnost resorja za zdravje se bom prizadeval za tako ravnanje s kemikalijami, ki bo zanesljivo varovala okolje in zdravje ljudi. Končni cilj naših prizadevanj, v katerem bomo podpirali uvedbo previdnostnega principa in dajali prednost zdravju pred ekonomskimi interesi, če bo to potrebno za varovanje zdravja in ljudi in varstva okolja, je življenjsko okolje, vključno z vodo, hrano in zrakom, v katerem kemikalije ne bodo prisotne oziroma ne bodo prisotne nad dovoljenimi standardi. Nadzor mora vključevati v življenjski krog kemikalije od sinteze oziroma proizvodnje preko uporabe do odlaganja njihovih ostankov in embalaže.
Prehajam na področje prostora. V koalicijski pogodbi je zapisano, da je za obstoj in razvoj slovenskega naroda skrb za prosto izjemnega, strateškega pomena, ker so možnosti v tem prostoru omejene. Kot minister si bom prizadeval oziroma bom skrbel za ohranjanje in negovanje avtentične slovenske krajinske identitete, poselitvenih in krajinskih značilnosti. Skrbel bom za smiselno nadaljevanje varstva zavarovanih območij. Na primer, v parkih ne bodo dovoljenje tiste dejavnosti, ki so skladne s konceptom trajnostno uravnoteženega sonaravnega razvoja. V središče smotrnega prostorskega razvoja postavljam skladen urbani in regionalni razvoj, povezanost poselitvene in prometne politike, kmetijske politike in drugih politik, ohranjanje naravnih in kulturnih značilnosti slovenskega prostora.
Zelo pomembno področje, ki ga bom pokrival kot minister, je področje stanovanjske problematike. Če omenim dokument Agenda Habitat, ta opredeljuje pravico do primernega stanovanja kot eno izmed človekovih pravic. To pomeni, da mora država poskrbeti za nastanek pogojev tržnega gospodarstva, ki omogoča razvoj stanovanjskega trga. Istočasno pa ukrepi socialne politike izpolnjujejo praznine, ki jih lahko povzroči tržno gospodarstvo.
Na stanovanjskem področju so pred nami zanimivi izzivi. Imamo dobre izkušnje iz zadnjih let, pred nami so pa tudi nekatere dileme. Tu bi rad tudi omenil svojo osebno vizijo in svoj osebni pečat, ki sem ga zapisal in dal v koalicijsko pogodbo. Ena od osnov za celovito bivanje vsake družine je dostopnost do primernega stanovanja. Še posebej to velja za mlade, mlade poročene, tiste, ki pričakujejo otroka. Zato se bom torej tukaj v sodelovanju s kolegom ministrom za delo, družino in socialno politiko zavzemal, da se bo ta usmeritev, ki je zapisana v koalicijski pogodbi, v okviru formalnih možnosti uveljavila.
Rad bi povedal, da so moji predhodniki na ministrstvu gradili svoje delo na tem, da bi to ministrstvo postalo vse bolj strateško in razvojno ministrstvo, predvsem zaradi prostora, ki je omejena dobrina in je pomemben vir razvoja. V celoti se njihova namera še ni uresničila in zdi se, da je prevečkrat delo tega ministrstva preveč zaščitniško in usmerjeno k varovanju namesto k razvoju. Prostor ostaja velika razvojna priložnost in omejitev hkrati.
V Sloveniji smo na višku ali pa se že približujemo nekaterim zaključkom pri zelo pomembnih infrastrukturnih objektih. In danes že lahko ocenimo posledice, ki jih prinašajo v prostor. Cene nepremičnin ne rastejo samo v Ljubljani in na Obali, na primer, v turističnih krajih ali pa nekaterih drugih centrih razvoja, ampak rastejo ob nastajajočem avtocestnem križu. Pomemben vpliv imajo tudi na trg dela, ki se vedno bolj krči, predvsem na Ljubljano in njeno okolico. To so razvojni trendi, ki niso bili načrtovani, ko smo se odločili za te velike infrastrukturne projekte v Sloveniji, in so na nek način nastali spontano in nenačrtovano. Na ta način prostor postane ujetnik večinoma nenadzorovanih razvojnih modelov, ki jih prinašajo danosti posttranzicijskega časa, pa tudi močnih silnic globalizacije in sektorskih politik, nekatere so doma tudi v bruseljskih pisarnah.
Omenil bi rad avtonomijo občin pri prostorskem planiranju, ki je bila cilj zakonodajalca. Pomanjkanje lokalnih prostorskih aktov in premajhna in s tem predraga ponudba opremljenih zemljišč za neposredne naložbe se lahko pokaže tudi kot minus. Izredno nizka raven tujih neposrednih "greenfield" naložb v Sloveniji je lahko tudi posledica tega dejstva. Poleg tega pa se mu približujejo še nekatere druge administrativne ovire. Tu bi rad povedal, da je obdobje mojega predhodnika mag. Janeza Kopača zaznamoval sprejem popolnoma nove zakonodaje na področju urejanja prostora in graditve objektov.
Kje vidim svojo nalogo na tem področju? Najprej v preveritvi vsebin novih zakonov, potem v monitoringu njegovih uresničevanj in tudi odpraviti eventualne neusklajenosti in neskladnosti med njimi. V teh dneh sem bil opozorjen s strani upravnih enot in nekaterih drugih uporabnikov teh zakonov o naslednjem. Ko smo z vstopom v Evropsko unijo slovensko gradbeno in okoljevarstveno zakonodajo uskladili z evropsko, so se pojavile te prve neskladnosti in nejasnosti. Na primer, če omenim zelo ozek segment, obdelava vplivov na okolje v projektni dokumentaciji, zakon o graditvi objektov, zakon o varstvu okolja, zakon o urejanju prostora. Ta neusklajenost že vnaša zmedo v razumevanje soodvisnosti gradbene in okoljske zakonodaje. In kakšna je posledica_ zakasnitev postopkov, zapletenost pridobivanja gradbenih dovoljenj, pa tudi različna interpretacija projektantov, investitorjev in predvsem zelo težka situacija za upravne organe, ki izdajajo ta dovoljenja. Torej kot rečeno, kot minister bom pač imel odgovorno nalogo, da bom nad takimi ugotovitvami bedel, in če bodo potrjene, potem predlagal izboljšave oziroma spremembe. Sam tudi ocenjujem, da je v nadaljevanju izvajanja teh zakonov treba poskrbeti in občinam bolj omogočiti, da bodo imele boljše možnosti za izdelavo prostorskih aktov, ki jim jih nalaga zakonodaja. V okviru strokovnih, finančnih in drugih možnosti želim občini ponuditi veliko več pomoči, kot so jo bile deležne sedaj. To je tudi prispevek resorja za okolje in prostor pri načrtovanju novega gospodarskega razvoja v Republiki Sloveniji.
Omenil bi rad na kratko področje nepremičninskega trga. Poslanski kolegi, ki ste bili v prejšnjem mandatu poslanci, se boste spomnili, da sem sam najprej vložil v proceduro zakon, ki ureja delovanje nepremičninskih posrednikov. In v takratni koaliciji smo potem našli pot, da smo uredili to zahtevno področje. In posledica tega je, da ima danes Slovenija urejen dostop do poklica nepremičninskega posrednika in da je varnost kupcev nepremičnin bistveno višja, kot je bila. Po podatkih, ki sem jih pridobil, bo ministrstvo kmalu izdalo že več kot 200 licenc za opravljanje nepremičninskega posredovanja.
V koalicijski pogodbi je tudi zapisano, da si bomo prizadevali, da uvedemo v Sloveniji z novo zakonodajo možnost ustanavljanja nepremičninskih skladov, ki naj bi med drugim omogočili nastanek profitnega najemnega trga stanovanj, in to bi na daljši rok povzročilo znižanje profitnih najemnih stanovanj in tudi umirilo trend rasti cen vseh nepremičnin. To obvezo bom v sodelovanju z ministrstvom za finance poskušal izpolniti. Seveda bomo tudi tu proučili izkušnje nekaterih drugih držav.
Na področju oskrbe s socialnimi stanovanji bomo pripravili možnosti za oživitev stanovanjskih zadrug, ki so v mnogih evropskih državah zelo uspešen koncept in dajejo velike možnosti za mlade družine. Podatki tudi kažejo, da občine zaznavajo povpraševanje po skoraj 8.000 dodatnih socialnih in neprofitnih stanovanj. Privatizacija najemnih družbenih stanovanj v prvi polovici 90. let je pač takrat osiromašila najemni stanovanjski fond, ki bi lahko postal dobra osnova za nastanek stanovanjskega zadružništva, kot je to v nekaterih evropskih državah.
Dovolite mi, da samo na kratko tukaj podam tudi stališče do delovanja republiškega stanovanjskega sklada. Republiški stanovanjski sklad je opravil pomembno vlogo pri oblikovanju stanovanjskega trga, posebno v segmentih tretiranja določenih skupin prebivalstva, financiranja projektov izgradnje socialnih in neprofitnih stanovanj in občinskih stanovanjskih skladov ter v zadnjih letih tudi pri spodbujanju stanovanjskega varčevanja. Se pa odpira vprašanje o smotrnosti skladovega poseganja na stanovanjski trg s prodajami stanovanj. In postavlja se vprašanje, kakšen je vpliv takega posega na trg, torej skladova usmeritev, da prodaja stanovanja na trgu. Po nekaterih ocenah slednje ne niža njihovih cen, kot je bil dober namen na skladu, ko so se odločili za ta način delovanja. Moje mnenje je, da mora biti ena pomembnih usmeritev sklada predvsem v tem, da gradi najemna stanovanja, in teh v Sloveniji primanjkuje. Danes sem slišal na podlagi včerajšnje seje mestnega sveta v Ljubljani, da jih več tisoč samo v Ljubljani primanjkuje. In s tem bi posredno vplivali na ceno stanovanj, kajti s tem bi tudi zmanjšali povpraševanje po lastniških stanovanjih.
Nekatere določbe nove zakonodaje, ki urejajo ustanovitev etažne lastnine na večstanovanjskih zgradbah, še niso zaživele in veliko takih zgradb še ni vpisanih v zemljiško knjigo. To je tudi eno od področij, s katerimi se bom prednostno ukvarjal.
Samo na kratko bi podal še svoj pogled na prihodnost delovanja nacionalne stanovanjske varčevalne sheme. Svoje stališče sem oblikoval tudi na podlagi študije oziroma elaborata ekonomskega inštituta pravne fakultete "Narodnogospodarski učinki nacionalne stanovanjske varčevalne sheme".
Gospodarstvo v tranziciji kot tudi stare tržne ekonomije, torej tudi slovenska, se soočajo z novimi tehnologijami, z novimi finančnimi instrumenti, z novimi demografskimi in socialnimi gibanji in ti narekujejo nov način obnašanja in gospodarjenja. Predvsem pa spremembe pogojev na domačih in tujih finančnih trgih vse bolj narekujejo, da se prilagajajo obstoječi pogoji varčevanja v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi za prihodnje generacije, kajti ti so sedaj postali manj primerni, v prihodnje pa jih bodo opredeljevali predvsem dejavniki, kot je konvergenca Slovenije v EU, vstopanje v ERM 2, prevzem evra in dogajanje na svetovnih finančnih trgih. In to so razmere, ki pred slovenske varčevalce, pred banke, ki delujejo v Sloveniji, in oblikovalce nacionalne stanovanjske varčevalne sheme postavljajo temeljno dilemo, kakšni naj bodo pogoji sodelovanja v prihodnjih razpisih, da bo ta shema še naprej izpolnjevala svoj namen, ki pa je reševanje stanovanjske problematike in spodbujanje rasti dolgoročnih narodnogospodarskih prihrankov. Sam podpiram usmeritev, da se za prihodnje razpise sedanje obrestne stopnje spremenijo, da se zamenjajo z novimi, ohrani pa se sistem državnih premij, ki varčevalni pogodbi kot produktu finančnega trga še naprej zagotavlja privlačnost. Z vgraditvijo teh sprememb pa naj se poleg privlačnosti finančnega produkta zagotovi kontinuiteta delovanja nacionalne stanovanjske varčevalne sheme in njen tako imenovani mehkejši prehod v čas vstopa v enotno monetarno unijo. Seveda so to pomembne odločitve, ki bodo sprejemane v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi, še posebej resorjem za finance.
Počasi, predsednik, bom zaključil, da ne bom predolg, imam samo še nekaj zaključnih projektov. Glede financ. Dosledno bom vztrajal, da se bo v Sloveniji prijelo to, kar je pač evropska usmeritev, to se pravi, ustrezno razmerje okoljskih taks v bruto družbenem proizvodu, v skladu z načelom, da tisti, ki okolje obremenjuje, nosi tudi sorazmerni delež stroškov sanacije. Poskrbel pa bom za namensko uporabo teh sredstev, za izboljšanje stanja okolja. Zavzemal se bom za učinkovitejše in transparentno financiranje okoljskih projektov. Vemo, da ti projekti potekajo finančno iz več virov, imajo značaj lokalne infrastrukture ali državne infrastrukture. Tu je zelo pomemben nadzor nad tem financiranjem. Veliko denarja se zapravi za različne študije in analize, ker naročanje teh projektov včasih poteka nekontrolirano iz različnih oddelkov, tudi v resorju, v katerega sam sedaj prihajam, če bo vlada izvoljena. Nimam vseh podatkov, kako deluje proračun za področje okolja in prostora za leto 2004, upam, da se ni nič sredstev realociralo iz leta 2005. Zelo pomembni so podatki proračuna iz okoljskih taks, to je zelo pomemben vir za aktivno politiko. In, seveda, počasi se borba za finance seli v Bruselj, v okviru nove evropske, EU finančne perspektive 713. In tu je zelo pomembno in sam se bom zavzemal za sodelovanje s področja regionalnega razvoja, kmetijstva, gozdarstva. Torej, gre za sinergijo, gre za aktivno sodelovanje pri novih EU uredbah, in te bodo pomembne za dopolnilno financiranje s strani Evropske unije na področju okolja.
Najpomembnejši projekti za obdobje 2004-2008, če nekatere povzamem_ načrt upravljanja na vodnih območjih s pripadajočim programom ukrepov za zmanjšanje onesnaženja površinskih voda, drugič, hidrološki monitoring, izboljšanje napovedovanja ekstremnih hidroloških pojavov, tretjič, operativni program zmanjševanja emisij v zrak, četrtič, akcijski načrt za krepitev zmogljivosti pri implementaciji okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, petič, implementacija konvencije o biološki raznovrstnosti (to je akcijski načrt), prav tako akcijski načrt konvencije Združenih narodov o boju proti dizertifikaciji, operativni program varstva pred hrupom, izdelava karte obremenjenosti in načrti za zmanjševanje hrupa, osmič, program zmanjševanja tveganj za okolje zaradi nesreč z nevarnimi snovmi, devetič, vključevanje nacionalne liste varnih gensko spremenjenih organizmov v javne evidence registra sistema za biološko varnost, in desetič (o tem sem prej podrobneje govoril), evropski akcijski načrt za okolje in zdravje 2004-2010.
Glede prostora. Omogočiti lokalnim skupnostim, da dokončajo prostorske akte, ki jih zahteva nova prostorska zakonodaja. Res je, zelo veliko občinskih prostorskih planov je bilo v letošnjem letu spremenjenih oziroma dopolnjenih. In tu se tudi pojavlja pomembna zaloga stavbnih zemljišč za razvojne načrte, ki jih občine planirajo za naprej. Potem drugič, dokončanje vseh elektronskih zbirk prostorskih podatkov, vodenih na elektronski način, in omogočiti javno in brezplačno dostopnost do takih podatkov, predvsem pravni režimi, povezanost z zemljiškim katastrom, kataster stavb, kataster omrežij, zbirke podatkov o pravnih aktih, zbirke podatkov o dejanski rabi prostora, zbirke podatkov o cenah nepremičninskih transakcij in zbirke podatkov o množičnem vrednotenju nepremičnin. In tretjič, začeti uvajanje procesa investitorstva, partnerstva zasebnih in javnih sredstev ter spodbujati tudi druge možne oblike pridobivanja stanovanj, še posebej tiste, ki bodo povečale interes za gradnjo najemnih neprofitnih stanovanj, kot sem že omenil, nepremičninski investicijski skladi in stanovanjske zadruge. Koalicijska pogodba govori tudi o tem, da bomo proučili, da se čim prej sprejme v Sloveniji zakon o hipotekarnem bančništvu. Nadaljevanje gradnje socialnih stanovanj po celotni državi v okviru finančnih možnosti države in občin.
Spoštovani predsednik, v svojem uvodnem nastopu se nisem dotaknil vprašanja vodarstva, varstva pred erozijo in ureditve hudournikov, poplavne varnosti; imam pripravljena stališča do tega. Ko sem pregledoval dokumentacijo, ki mi je bila na voljo, sem imel vtis, da je bilo to področje povsem neupravičeno zanemarjeno. Hudourničarstvo je slovenska tradicija od Marije Terezije naprej. Ogromno znanja je tukaj. In seveda v okviru organizacije in notranje sistemizacije na ministrstvu bom preučil, ali bi dal temu področju poseben status znotraj obstoječe strukture.
Nisem se dotaknil popotresne obnove. Spoštovani poslanec, ki je aktivno sooblikoval to področje, me bo najverjetneje kaj vprašal, če bo treba, imam tudi tu izdelano stališče oziroma povedal bom, na kakšen način sam gledam na nekatera odprta vprašanja pri popotresni obnovi. Marsikaj je bilo dobrega, bile so pa tudi nekatere nerodnosti in morda tudi nepotrebni zapleti.
Zaključujem z mislijo, da na resor okolja in prostora gledam kot na resor razvoja. Naše polnopravno članstvo v Evropski uniji predstavlja veliko zavezo za resor okolja in prostora. Samo na področju okolja v Evropski uniji deluje 41 odborov, v vsakem od njih moramo imeti svojega predstavnika in ti morajo ves čas delovati usklajeno. Že samo spremljanje teh nalog predstavlja veliko vsebinsko in organizacijsko zahtevo, če pri tem vzamemo že omejene človeške vire, ministrstvo za okolje in prostor, potem pa še seveda, kaj potem pomeni še izziv, da se to prinaša v slovenski prostor, pravni prostor in na to, da se to udejanji. Na tem mestu bi rad izjavil, da sem se pripravljen z vsemi strokovnimi sodelavci in z vsemi zaposlenimi na okolju in prostoru in tudi z ekipo, ki jo bom sam pripeljal s seboj, zavzeto, strokovno in odgovorno soočiti in z njimi kreirati nove in bedeti nad izvajanjem že sprejetih okoljskih politik.
Pri vodenju tega resorja mi bo v veliko pomoč tudi delo na vašem odboru gospod predsednik kot človek, ki je vstopil v politiko skozi parlament, ki ima v politični zavesti velik pomen parlamentarne dimenzije vsakega odločanja v državi, bom odprt na vaše pobude, predloge, tudi na kritike. Upam, da bom dovolj komunikativen in vedno pripravljen na razgovor, zlasti tistega z argumenti in konstruktivni predlogi bodo vedno našli odprto roko pri meni in dobrodošli tudi na osebnem srečanju z menoj, če boste to želeli.
Zaključujem. Kot minister sem prepričan, da je cilj ministrstev učinkovitost in uspešnost realizacije politike na izvedbeni ravni. To je na tisti ravni, ki jo čutijo državljani, za njih gre, ne za državne uradnike. Zato kot način vodenja izpostavljam princip novega javnega menedžmenta, ki v javni sektor uvaja podjetniške koncepte, filozofijo in metode. Tudi model poslovne odličnosti. Kot minister se bom tudi za to zavzemal. Hvala lepa za poslušanje, odprt sem za vaša vprašanja.«
Janez Podobnik se je kot kandidat za ministra za okolje in prostor predstavil Odboru DZ za okolje in prostor.
Janez Podobnik_ »Hvala lepa za besedo, spoštovani gospod predsednik. Spoštovani poslanci odbora za okolje in prostor, hvala vam za besedo in hvala vam za priložnost in možnost, da vam predstavim svoje poglede in cilje na delo ministrstva za okolje in prostor. Vesel bom, če boste lahko mojo predstavitev sprejeli kot vizijo in okvirni program, ki ga bom, če bo tako odločeno na vašem odboru in v državnem zboru v naslednjih dneh, uveljavljal kot minister v tem mandatu. V svoji predstavitvi bom nastopal z več vidikov, dotaknil se bom nekaterih strateških vprašanj, pred katerimi stojijo vsi resorji za okolje in prostor v evropskih državah, pri nekaterih temah pa se bom dotaknil aktualnih vprašanj, ki so še kako aktualna za življenje in delo v Republiki Sloveniji. Pri tem bom izhajal iz sprejetih zakonov v Republiki Sloveniji, slovenske ustave, iz evropskega pravnega reda in ne nazadnje iz koalicijske pogodbe.
Temeljni cilj mene kot ministra in tudi koalicije, kot je zapisano, je zagotoviti varno, prijazno, zdravo in kakovostno življenjsko okolje za vse državljane. Prizadeval si bom za večjo integracijo varstva okolja v vse sektorske politike, v kontekstu že sprejetega trajnostno uravnoteženega sonaravnega razvoja. Kot minister bom zavezan načelom trajnostno uravnoteženega razvoja, ki v ospredje postavlja človeka in varovanje zdravega življenjskega okolja. Normativno je v Republiki Sloveniji okolje urejeno s krovnim zakonom o varstvu okolja, ki je bil na novo sprejet letos spomladi. Temu zakonu sledijo številni predpisi, ki urejajo delovanje obveznih lokalnih javnih služb, na primer, kot je ravnanje z odpadki, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, oskrbo s pitno vodo, industrijsko onesnaževanje, varstvo zraka in podobno. Že po volitvah je vlada, ki se sedaj poslavlja, in resorni minister Janez Kopač poslal v državni zbor predlog resolucije o nacionalnem programu varstva okolja. Ta dokument je strateški dokument na področju varstva okolja. Zajema obdobje štirih let, do vključno leta 2008. Izpostavljena so pa naslednja štiri ključna področja: podnebne spremembe, narava in biotska raznovrstnost, kakovost življenja, odpadki in industrijsko onesnaževanje. V skladu z veljavnim poslovnikom bom v 30 dneh dal v medresorsko usklajevanje oziroma bomo proučili osnovne rešitve, ki so v tem dokumentu, in se nato odločili, kako naprej. Posvetoval sem se s strokovnjaki in pravijo, da je ta dokument dober dokument. In če bo taka tudi odločitev na medresorskem usklajevanju, se lahko zgodi, da bomo zelo hitro nadaljevali z njegovim sprejemanjem v državnem zboru. Seveda pa ima nekaj pomanjkljivosti; nekaj poudarkov bomo potem v sami proceduri sprejemanja tudi dodali.
Kot minister bom podpiral znanstveno in raziskovalno dejavnost na področju okolja in te izsledke vnašal v ukrepe. Tu bi rad povedal, da je slovenska stroka na tem področju v zadnjem obdobju zelo napredovala. In kot minister želim zelo tesno in redno sodelovati s strokovnjaki na različnih področjih. Sistematično si bom prizadeval za spreminjanje vzorcev ravnanja potrošniške družbe. Želim, da se uveljavijo oblike trajnostne naravnanosti razvoja Republike Slovenije, kot na primer povečanje uporabe javnega potniškega prometa, zmanjšanje porabe vode in energije, povečanje deleža reciklaže. To so vse določbe, ki jih citiram in so zapisane tudi v koalicijski pogodbi. Tudi zato nameravam intenzivirati delo Sveta za trajnostni razvoj Republike Slovenije in Sveta za varstvo okolja Republike Slovenije.
Spoštovani poslanci, gospod predsednik, dovolite mi, da se na kratko dotaknem širše teme, ki pa je zelo pomembna za življenje slovenskih državljank in državljanov v prihodnjem obdobju. Gre za vključevanje okoljskih politik oziroma vsebin v lizbonsko strategijo. Evropski svet je decembra 1999 v Helsinkih pozval evropsko komisijo, naj do zasedanja sveta junija 2001 pripravi dolgoročno strategijo povezanih politik za ekonomsko, socialno in okoljsko dimenzijo trajnostno uravnoteženega razvoja. Medtem se je Evropska unija na zasedanju evropskega sveta v Lizboni opredelila, da hoče postati najbolj konkurenčno in dinamično na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, ki bo sposobno za trajnostno rast in razvoj z več in boljšimi delovnimi mesti ter večjo socialno kohezijo. Na stockholmski konferenci pa se je lizbonski strategiji dodala okoljska prvina, in ta je bila potem v Goeteborgu tudi potrjena. In tako bo mogoče prihodnjim generacijam zapustiti svet, v katerem bodo lahko živeli v bolj pravični družbi in bolj zdravem ter čistem okolju.
V vladni koalicijski pogodbi smo zapisali, da je v sedanjih okoliščinah za uspešen gospodarski razvoj v Republiki Sloveniji treba nujno uresničiti cilje lizbonske deklaracije. Na podlagi ciljev lizbonske strategije bo vlada Republike Slovenije oblikovala nacionalno strategijo gospodarskega razvoja, izhajajoč pri tem iz temeljnega načela trajnostno uravnoteženega razvoja. In Republika Slovenija bo v smislu te strategije namenila več denarja za raziskave in razvoj ter pridobivanje znanja, tudi okoljskega, človeške vire in spodbujala gospodarstvo k večji podjetnosti in inovativnosti. V tem pogledu želi vlada Republike Slovenije izoblikovati upravljanje družbe in vodenje gospodarstva, ki bo temeljilo na visoki ravni konsenza družbenih partnerjev o zahtevnejših strateških ciljih (to so določbe iz koalicijske pogodbe).
V zadnjih 25 letih so usmerjevalne okoljske politike Evropske unije temeljile na pristopu odrejanja in nadzora, seveda z ustrezno preslikavo v evropski zakonodaji. Tako imamo danes krepko prek 200 glavnih okoljskih usmeritev, predpisov in odločitev, ki tvorijo standarde v povezavi s kakovostjo okolja, emisijami, označevanjem izdelkov ali pristopov k okoljskemu upravljanju. Ni dvoma, da je ta tako imenovani tradicionalni pristop k okoljskim politikam imel določen uspeh, še posebej v zvezi z zagotavljanjem kvalitete zraka in vode. Toda presečna področja, kot na primer podnebne spremembe, pa zahtevajo, da se okoljski cilji integrirajo v več sektorskih aktivnosti oziroma politik. V teh primerih moramo torej tradicionalni pristop nadomestiti z drugimi primernejšimi instrumenti, ki jih običajno imenujemo integracija okoljskih politik. In te so realizirane v obliki integralnih strategij. Okoljsko dimenzijo lizbonskega procesa lahko poimenujemo kar tretja dimenzija tega procesa. Izhaja iz ustave Evropske unije, ki pravi, da moramo varovanje okolja integrirati v vse sektorske politike. Vlada Republike Slovenije pa bo zagotovila, da se bo to res zgodilo (ponovno določba iz koalicijske pogodbe).
Kot minister bom sledil konceptom, ciljem in pravnim normam lizbonskega procesa, ki se v Evropski uniji udejanja skozi strategijo trajnostnega razvoja Evropske unije - kratica je zelo aktualna, SDS, "Sustainable Development Strategy" -, okoljsko zakonodajo, letna okoljska poročila, okoljskimi akcijskimi programi in sektorskimi okoljskimi integralnimi strategijami, ki se udejanjajo v različnih notranjih integralnih strategijah, na primer, kvaliteta zraka, recikliranje odpadkov, mestna okolja, zaščita tal.
Slovenski pravni in okoljski red je usklajen z usmeritvami in odločitvami Evropske unije. Kar ena petina pravnega reda se je nanašala na okolje, samo kmetijstvo je bilo tukaj še obsežnejše. Pri izvajanju nalog implementacije teh politik pa imamo nekatere podaljšane roke. Dovolite, da jih na kratko omenim. Tri prehodna obdobja so nam bila odobrena_ na področju komunalnih odpadnih voda, ravnanja z embalažo ter na področju celovitega preprečevanja in nadzora nad industrijskim onesnaževanjem, in sicer za 15 podjetij oziroma naprav za obdobje od enega do štirih let.
Vključeni smo v poenotenje načinov spremljanja pojavov v okolju in poročanje o stanju okolja ter številne okoljsko razvojne programe in projekte. Tako na primer zadnji predlog nabora indikatorjev o stanju ali realizaciji neke politike trajnostnega razvoja za vsa področja na ravni Evropske unije šteje že nad 400 indikatorjev. Odgovoriti moramo torej na naslednje vprašanje: Kako vzpostaviti in uveljaviti koncept trajnostno uravnoteženega razvoja ter v tem procesu uveljaviti ustrezne tehnologije in mehanizme proizvodno-storitvenega sektorja. Potrebujemo kar se da čiste okoljsko neoporečne tehnologije, ki pa so tudi ekonomsko učinkovite, so pa prilagojene tudi našim razmeram in ne škodujejo našemu zdravju. Zato so tako pomembne naloge pri razvoju znanosti in novih zahtevnih sonaravnih tehnologij, posebej na področju industrije, energetike, ravnanja z odpadki, transporta, kmetijstva in gozdarstva, pa tudi vodnega gospodarstva in preventivnih programov zaradi ujm in naravnih nesreč. Če zaključim ta del, aktivno sodelovanje Republike Slovenije v vseh komponentah lizbonskega procesa, tudi okoljskemu, je odgovor mene kot ministra za okolje in prostor na vprašanje varovanja okolja in racionalne rabe prostora v Republiki Sloveniji.
Sedaj se bom dotaknil nekaterih drugih področij. Republika Slovenija se je z ratifikacijo kjotskega protokola zavezala k 8% zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov (CO2, metan, industrijski plini) v obdobju 2008-2012, glede na izhodiščno leto 1986, z vsemi dovoljenimi kjotskimi mehanizmi, tudi trgovanje z emisijami ali pa mehanizmi čistega razvoja. Tu je treba omeniti uspešen instrument na področju podnebnih sprememb, to je taksa za obremenjevanje zraka z emisijo CO2. Uresničitev te obveze moramo doseči s sodelovanjem vseh sektorjev, tako da bodo skupni stroški za državo čim manjši. Vitalnega pomena za trajnostni razvoj Republike Slovenije pa je razvoj obnovljivih virov energije, varčna raba energije in raba jedrske energije po najvišjih varnostnih standardih. Tudi zato nameravam kot minister zaradi aktualnosti te tematike intenzivirati delo slovenskega komiteja za spremembo podnebja.
Kot minister bom deloval v smeri varovanja in ohranjanja biološke in pokrajinske raznolikosti Republike Slovenije. Zato bom dosledno spoštoval določila Nature 2000 in nadgradil zavarovanje posameznih območij. Tu bi rad povedal, da je cilj ekološkega omrežja Natura 2000 določitev območij, ki so ključna za ohranjanje ugodnega stanja habitatnih tipov ter rastlinskih in živalskih vrst, ki jih omenjata dve direktivi, zelo znana je direktiva o pticah in direktiva o habitatih. Kot zanimivost, v Sloveniji varstven območje na področju direktive o pticah zajema več kot 60 vrst ptic. Varstvena in ohranitvena območja pa pokrivajo več kot 35% ozemlja Slovenije. Po podatkih, ki sem jih pridobil, je to, mislim, najvišji procent oziroma eden najvišjih v vseh državah članicah Evropske unije. Če bo kakšno vprašanje vezano na finančne učinke oziroma kako financirati Naturo 2000, bom z veseljem odgovoril.
Kot minister bom vzpostavil politiko in učinkovite ukrepe za celostno upravljanje snovnih in energetskih tokov, ločeno zbiranje, sortiranje, predelava, reciklaža, termična obdelava odpadkov, vključno s končnim odlaganjem odpadkov, v skladu z državno strategijo ravnanja z odpadki. Prizadeval si bom za graditev lokalne komunalne infrastrukture in za najrazličnejše druge ukrepe za izboljšanje razmer. Kot minister si bom tudi prizadeval za tržno oblikovanje cen komunalnih storitev, toda v skladu s pravilnikom ter ob določitvi standardov in normativov za upravljanje objektov in naprav gospodarskih javnih služb.
Ena od številnih sprejetih obveznosti Slovenije ob vstopu v Evropsko unijo je tudi uresničevanje direktive, ki ureja področje ravnanja z odpadki. Gre za zelo pomembno področje, na katerem nas čaka veliko dela. Ureditev tega področja zahteva med drugim tudi regijski pristop in sodelovanje različnih oziroma vseh lokalnih skupnosti na nekem teritoriju in tudi zasebnega sektorja. Zahteve direktive narekujejo obvezne načine ravnanja z odpadki, brez neposrednega odlaganja. Sistem mora zajemati ločeno zbiranje gospodinjskih odpadkov, sortiranje, predelavo, reciklažo, termično obdelavo, odlaga pa se zgolj ostanke odpadkov. Ta problematika pa je povezana tudi s statusnim organiziranjem gospodarskih javnih služb komunalnih podjetij, ter z oblikovanjem cen komunalnih storitev, ki jih še vedno določa država. Kot minister bom podprl sprejetje zakona, ki bo na novo uredil delovanje gospodarskih javnih službe, določil način in pogoj oblikovanja cen in ponudbe tovrstnih storitev. Tudi na področju delovanja gospodarskih javnih služb se bom zavzemal, da bodo zagotovljeni tržni pogoji delovanja in da bo omogočeno sodelovanje domačega in tujega privatnega kapitala, ki bo na sodoben način in na podlagi najboljših izkušenj drugih držav, uvedel pravo partnerstvo med javnim sektorjem in zasebno iniciativo.
Kot že rečeno je velik del okoljskih nalog naložen lokalnim skupnostim in posebno njihovim obveznim javnim službam, oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda in ravnanje z odpadki. To vprašanje je pomembno tudi za to, ker imamo v Sloveniji veliko število občin in zato je pomembno, da se to dejstvo upošteva pri odločitvah ministrstva in države. Če želimo pomagati z vidika ministrstva, da bo lokalna samouprava na tem področju bolj učinkovita, bodo tudi javne službe bolj učinkovite, potem se bom sam zavzemal, da se bo spodbujalo izobraževanje zaposlenih, tako v lokalnih skupnosti, kot v tej javnih podjetjih. In v lokalnih javnih službah se bom zavzemal za takšno organiziranost, da se bodo v njih lahko zaposlovali tudi strokovnjaki in da bo delo organizirano tako, da bo možno ob čim nižji ceni doseči enake ali boljše učinke, pri izvajanju obveznih javnih služb.
Tukaj bi torej rad poudaril pomen izobraževanja in okoljskega ozaveščanja prebivalstva, ne samo z vidika, ki sem ga pravkar omenil. Zelo pomembno je, da se korektno informira o vseh pomembnih dogodkih, ki vplivajo na človekovo okolje in zdravje. Kot minister pripisujem izjemen pomen vsebinam, okoljevarstvene zavesti v osnovnošolskih in srednješolskih programih. Na tem mestu je tudi priložnost, da povem javno in z vso prepričljivostjo, da bom kot minister ustvarjalo sodeloval z najrazličnejšimi nevladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo s problemi okolja v njegovem, v najbolj širokem pomenu te besede.
Kot je bilo že prej povedano je eno od načel koalicijske pogodbe ta, da se v ospredje postavlja človeka in zdravo življenjsko okolje. Vplivi na človekovo zdravje so kompleksni in o nekaterih še premalo vemo. Nacionalni program varstvo okolja se poglablja v kakovosti življenja in dotika tudi vpliva okolja na zdravje. Kot minister želim dati poseben poudarek tudi na ravnanje z vodami. S ciljem zagotavljanja zdravstveno neoporečne pitne vode. Nacionalni program vselej opredeljuje varstvo voda na vodovarstvenih območjih.
Kot sem prej že uvodno povedal, izhajam iz določb evropske ustave, slovenske ustave, ki ureja pravico do zdravega življenjskega okolja in tudi do zaveze v koaliciji, ki pravi, če ponovim, zagotoviti varno, prijazno, zdravo in kakovostno življenjsko bivanjsko okolje, za vse državljane Republike Slovenije. Prav letos poleti je bil sprejet evropski akcijski načrt za okolje in zdravje 2004, 2010. Komisija ga je sprejela, poglavitni elementi in sam načrt je tak, da je lahko zelo aktualen tudi za novega ministra za okolje in prostor. Načrt identificira 13 aktivnosti, ki vključujejo iniciative za boljše razumevanje povezav med okoljem in zdravjem, ter ugotavljajo, kako izpostavljanje vplivom okolja vodi do epidemioloških posledic. Nadalje se osredotočil na raziskave kot na primer astma alergija, nevrorazvojne motnje, rak, posledica motenj žleze z notranjim izločanjem. Potrebno je izboljšati osveščenost o možnih tveganjih in izobraževati strokovnjake na področju zdravja, okolja in zdravja. Jaz bom podprl vključitev Slovenije v ta akcijski načrt, s katerim bomo prispevali zmanjševanju oziroma zniževanju obolelosti kot posledic onesnaženosti okolja. Se razume v sodelovanju z ministrom za zdravje in drugimi ministri.
Bivša komisarka za okolje je o tem evropskem akcijskem načrtu za okolje in zdravje povedala naslednje_ Kot posamezniki lahko sprejmemo določene odločitve o svojem načinu življenja, ki vpliva na naše zdravje. Vendar pa ne moremo izbrati kakovosti zraka, ki ga dihamo, ali pa seveda zaščititi pred izpostavljenostjo onesnaževalcem, ki se lahko nabirajo v naših telesih, včasih že pred rojstvom. Predlagani akcijski načrt je velik korak naprej. Konec citata.
Prva konferenca o implementaciji tega načrta je že na začetku decembra, torej prihodnji teden. Kot minister se bom zavzemal za dosledno upoštevanje evropskih standardov pri varstvu podtalnice za primer upoštevanje nitratne direktive. In taka direktiva se nanaša na varstvo voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijske dejavnosti. Njen namen je zmanjšanje onesnaženosti voda z nitrati, zaradi kmetijske dejavnosti in nadaljnje preprečevanje takšnega onesnaževanja. Pomembna je implementacija te direktive v Slovenije. Seveda tudi tukaj bo zelo pomembno sodelovanje z drugimi pristojnimi ministrstvi in drugimi institucijami civilne družbe. Če bo kdo želel, lahko o nitratni direktivi potem odgovorim bolj konkretno.
Kot minister si bom prizadeval, da se pri odločitvah o uvajanju gensko spremenjenih organizmov upoštevajo vsi vidiki vplivov na okolje, na kakovost hrane in zdravja prebivalstva. Posebej še za to, ker v ocenah, ki jih dajejo ustrezne evropske institucije niso upoštevane vse specifike prostora v posamezni državi in tudi potencialno povečan vpliv gensko spremenjenih organizmov na trajnostni razvoj in zdravje. V okviru svojih pristojnosti, tukaj gre tudi za večjo pristojnost resorja za zdravje se bom prizadeval za tako ravnanje s kemikalijami, ki bo zanesljivo varovala okolje in zdravje ljudi. Končni cilj naših prizadevanj, v katerem bomo podpirali uvedbo previdnostnega principa in dajali prednost zdravju pred ekonomskimi interesi, če bo to potrebno za varovanje zdravja in ljudi in varstva okolja, je življenjsko okolje, vključno z vodo, hrano in zrakom, v katerem kemikalije ne bodo prisotne oziroma ne bodo prisotne nad dovoljenimi standardi. Nadzor mora vključevati v življenjski krog kemikalije od sinteze oziroma proizvodnje preko uporabe do odlaganja njihovih ostankov in embalaže.
Prehajam na področje prostora. V koalicijski pogodbi je zapisano, da je za obstoj in razvoj slovenskega naroda skrb za prosto izjemnega, strateškega pomena, ker so možnosti v tem prostoru omejene. Kot minister si bom prizadeval oziroma bom skrbel za ohranjanje in negovanje avtentične slovenske krajinske identitete, poselitvenih in krajinskih značilnosti. Skrbel bom za smiselno nadaljevanje varstva zavarovanih območij. Na primer, v parkih ne bodo dovoljenje tiste dejavnosti, ki so skladne s konceptom trajnostno uravnoteženega sonaravnega razvoja. V središče smotrnega prostorskega razvoja postavljam skladen urbani in regionalni razvoj, povezanost poselitvene in prometne politike, kmetijske politike in drugih politik, ohranjanje naravnih in kulturnih značilnosti slovenskega prostora.
Zelo pomembno področje, ki ga bom pokrival kot minister, je področje stanovanjske problematike. Če omenim dokument Agenda Habitat, ta opredeljuje pravico do primernega stanovanja kot eno izmed človekovih pravic. To pomeni, da mora država poskrbeti za nastanek pogojev tržnega gospodarstva, ki omogoča razvoj stanovanjskega trga. Istočasno pa ukrepi socialne politike izpolnjujejo praznine, ki jih lahko povzroči tržno gospodarstvo.
Na stanovanjskem področju so pred nami zanimivi izzivi. Imamo dobre izkušnje iz zadnjih let, pred nami so pa tudi nekatere dileme. Tu bi rad tudi omenil svojo osebno vizijo in svoj osebni pečat, ki sem ga zapisal in dal v koalicijsko pogodbo. Ena od osnov za celovito bivanje vsake družine je dostopnost do primernega stanovanja. Še posebej to velja za mlade, mlade poročene, tiste, ki pričakujejo otroka. Zato se bom torej tukaj v sodelovanju s kolegom ministrom za delo, družino in socialno politiko zavzemal, da se bo ta usmeritev, ki je zapisana v koalicijski pogodbi, v okviru formalnih možnosti uveljavila.
Rad bi povedal, da so moji predhodniki na ministrstvu gradili svoje delo na tem, da bi to ministrstvo postalo vse bolj strateško in razvojno ministrstvo, predvsem zaradi prostora, ki je omejena dobrina in je pomemben vir razvoja. V celoti se njihova namera še ni uresničila in zdi se, da je prevečkrat delo tega ministrstva preveč zaščitniško in usmerjeno k varovanju namesto k razvoju. Prostor ostaja velika razvojna priložnost in omejitev hkrati.
V Sloveniji smo na višku ali pa se že približujemo nekaterim zaključkom pri zelo pomembnih infrastrukturnih objektih. In danes že lahko ocenimo posledice, ki jih prinašajo v prostor. Cene nepremičnin ne rastejo samo v Ljubljani in na Obali, na primer, v turističnih krajih ali pa nekaterih drugih centrih razvoja, ampak rastejo ob nastajajočem avtocestnem križu. Pomemben vpliv imajo tudi na trg dela, ki se vedno bolj krči, predvsem na Ljubljano in njeno okolico. To so razvojni trendi, ki niso bili načrtovani, ko smo se odločili za te velike infrastrukturne projekte v Sloveniji, in so na nek način nastali spontano in nenačrtovano. Na ta način prostor postane ujetnik večinoma nenadzorovanih razvojnih modelov, ki jih prinašajo danosti posttranzicijskega časa, pa tudi močnih silnic globalizacije in sektorskih politik, nekatere so doma tudi v bruseljskih pisarnah.
Omenil bi rad avtonomijo občin pri prostorskem planiranju, ki je bila cilj zakonodajalca. Pomanjkanje lokalnih prostorskih aktov in premajhna in s tem predraga ponudba opremljenih zemljišč za neposredne naložbe se lahko pokaže tudi kot minus. Izredno nizka raven tujih neposrednih "greenfield" naložb v Sloveniji je lahko tudi posledica tega dejstva. Poleg tega pa se mu približujejo še nekatere druge administrativne ovire. Tu bi rad povedal, da je obdobje mojega predhodnika mag. Janeza Kopača zaznamoval sprejem popolnoma nove zakonodaje na področju urejanja prostora in graditve objektov.
Kje vidim svojo nalogo na tem področju? Najprej v preveritvi vsebin novih zakonov, potem v monitoringu njegovih uresničevanj in tudi odpraviti eventualne neusklajenosti in neskladnosti med njimi. V teh dneh sem bil opozorjen s strani upravnih enot in nekaterih drugih uporabnikov teh zakonov o naslednjem. Ko smo z vstopom v Evropsko unijo slovensko gradbeno in okoljevarstveno zakonodajo uskladili z evropsko, so se pojavile te prve neskladnosti in nejasnosti. Na primer, če omenim zelo ozek segment, obdelava vplivov na okolje v projektni dokumentaciji, zakon o graditvi objektov, zakon o varstvu okolja, zakon o urejanju prostora. Ta neusklajenost že vnaša zmedo v razumevanje soodvisnosti gradbene in okoljske zakonodaje. In kakšna je posledica_ zakasnitev postopkov, zapletenost pridobivanja gradbenih dovoljenj, pa tudi različna interpretacija projektantov, investitorjev in predvsem zelo težka situacija za upravne organe, ki izdajajo ta dovoljenja. Torej kot rečeno, kot minister bom pač imel odgovorno nalogo, da bom nad takimi ugotovitvami bedel, in če bodo potrjene, potem predlagal izboljšave oziroma spremembe. Sam tudi ocenjujem, da je v nadaljevanju izvajanja teh zakonov treba poskrbeti in občinam bolj omogočiti, da bodo imele boljše možnosti za izdelavo prostorskih aktov, ki jim jih nalaga zakonodaja. V okviru strokovnih, finančnih in drugih možnosti želim občini ponuditi veliko več pomoči, kot so jo bile deležne sedaj. To je tudi prispevek resorja za okolje in prostor pri načrtovanju novega gospodarskega razvoja v Republiki Sloveniji.
Omenil bi rad na kratko področje nepremičninskega trga. Poslanski kolegi, ki ste bili v prejšnjem mandatu poslanci, se boste spomnili, da sem sam najprej vložil v proceduro zakon, ki ureja delovanje nepremičninskih posrednikov. In v takratni koaliciji smo potem našli pot, da smo uredili to zahtevno področje. In posledica tega je, da ima danes Slovenija urejen dostop do poklica nepremičninskega posrednika in da je varnost kupcev nepremičnin bistveno višja, kot je bila. Po podatkih, ki sem jih pridobil, bo ministrstvo kmalu izdalo že več kot 200 licenc za opravljanje nepremičninskega posredovanja.
V koalicijski pogodbi je tudi zapisano, da si bomo prizadevali, da uvedemo v Sloveniji z novo zakonodajo možnost ustanavljanja nepremičninskih skladov, ki naj bi med drugim omogočili nastanek profitnega najemnega trga stanovanj, in to bi na daljši rok povzročilo znižanje profitnih najemnih stanovanj in tudi umirilo trend rasti cen vseh nepremičnin. To obvezo bom v sodelovanju z ministrstvom za finance poskušal izpolniti. Seveda bomo tudi tu proučili izkušnje nekaterih drugih držav.
Na področju oskrbe s socialnimi stanovanji bomo pripravili možnosti za oživitev stanovanjskih zadrug, ki so v mnogih evropskih državah zelo uspešen koncept in dajejo velike možnosti za mlade družine. Podatki tudi kažejo, da občine zaznavajo povpraševanje po skoraj 8.000 dodatnih socialnih in neprofitnih stanovanj. Privatizacija najemnih družbenih stanovanj v prvi polovici 90. let je pač takrat osiromašila najemni stanovanjski fond, ki bi lahko postal dobra osnova za nastanek stanovanjskega zadružništva, kot je to v nekaterih evropskih državah.
Dovolite mi, da samo na kratko tukaj podam tudi stališče do delovanja republiškega stanovanjskega sklada. Republiški stanovanjski sklad je opravil pomembno vlogo pri oblikovanju stanovanjskega trga, posebno v segmentih tretiranja določenih skupin prebivalstva, financiranja projektov izgradnje socialnih in neprofitnih stanovanj in občinskih stanovanjskih skladov ter v zadnjih letih tudi pri spodbujanju stanovanjskega varčevanja. Se pa odpira vprašanje o smotrnosti skladovega poseganja na stanovanjski trg s prodajami stanovanj. In postavlja se vprašanje, kakšen je vpliv takega posega na trg, torej skladova usmeritev, da prodaja stanovanja na trgu. Po nekaterih ocenah slednje ne niža njihovih cen, kot je bil dober namen na skladu, ko so se odločili za ta način delovanja. Moje mnenje je, da mora biti ena pomembnih usmeritev sklada predvsem v tem, da gradi najemna stanovanja, in teh v Sloveniji primanjkuje. Danes sem slišal na podlagi včerajšnje seje mestnega sveta v Ljubljani, da jih več tisoč samo v Ljubljani primanjkuje. In s tem bi posredno vplivali na ceno stanovanj, kajti s tem bi tudi zmanjšali povpraševanje po lastniških stanovanjih.
Nekatere določbe nove zakonodaje, ki urejajo ustanovitev etažne lastnine na večstanovanjskih zgradbah, še niso zaživele in veliko takih zgradb še ni vpisanih v zemljiško knjigo. To je tudi eno od področij, s katerimi se bom prednostno ukvarjal.
Samo na kratko bi podal še svoj pogled na prihodnost delovanja nacionalne stanovanjske varčevalne sheme. Svoje stališče sem oblikoval tudi na podlagi študije oziroma elaborata ekonomskega inštituta pravne fakultete "Narodnogospodarski učinki nacionalne stanovanjske varčevalne sheme".
Gospodarstvo v tranziciji kot tudi stare tržne ekonomije, torej tudi slovenska, se soočajo z novimi tehnologijami, z novimi finančnimi instrumenti, z novimi demografskimi in socialnimi gibanji in ti narekujejo nov način obnašanja in gospodarjenja. Predvsem pa spremembe pogojev na domačih in tujih finančnih trgih vse bolj narekujejo, da se prilagajajo obstoječi pogoji varčevanja v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi za prihodnje generacije, kajti ti so sedaj postali manj primerni, v prihodnje pa jih bodo opredeljevali predvsem dejavniki, kot je konvergenca Slovenije v EU, vstopanje v ERM 2, prevzem evra in dogajanje na svetovnih finančnih trgih. In to so razmere, ki pred slovenske varčevalce, pred banke, ki delujejo v Sloveniji, in oblikovalce nacionalne stanovanjske varčevalne sheme postavljajo temeljno dilemo, kakšni naj bodo pogoji sodelovanja v prihodnjih razpisih, da bo ta shema še naprej izpolnjevala svoj namen, ki pa je reševanje stanovanjske problematike in spodbujanje rasti dolgoročnih narodnogospodarskih prihrankov. Sam podpiram usmeritev, da se za prihodnje razpise sedanje obrestne stopnje spremenijo, da se zamenjajo z novimi, ohrani pa se sistem državnih premij, ki varčevalni pogodbi kot produktu finančnega trga še naprej zagotavlja privlačnost. Z vgraditvijo teh sprememb pa naj se poleg privlačnosti finančnega produkta zagotovi kontinuiteta delovanja nacionalne stanovanjske varčevalne sheme in njen tako imenovani mehkejši prehod v čas vstopa v enotno monetarno unijo. Seveda so to pomembne odločitve, ki bodo sprejemane v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi, še posebej resorjem za finance.
Počasi, predsednik, bom zaključil, da ne bom predolg, imam samo še nekaj zaključnih projektov. Glede financ. Dosledno bom vztrajal, da se bo v Sloveniji prijelo to, kar je pač evropska usmeritev, to se pravi, ustrezno razmerje okoljskih taks v bruto družbenem proizvodu, v skladu z načelom, da tisti, ki okolje obremenjuje, nosi tudi sorazmerni delež stroškov sanacije. Poskrbel pa bom za namensko uporabo teh sredstev, za izboljšanje stanja okolja. Zavzemal se bom za učinkovitejše in transparentno financiranje okoljskih projektov. Vemo, da ti projekti potekajo finančno iz več virov, imajo značaj lokalne infrastrukture ali državne infrastrukture. Tu je zelo pomemben nadzor nad tem financiranjem. Veliko denarja se zapravi za različne študije in analize, ker naročanje teh projektov včasih poteka nekontrolirano iz različnih oddelkov, tudi v resorju, v katerega sam sedaj prihajam, če bo vlada izvoljena. Nimam vseh podatkov, kako deluje proračun za področje okolja in prostora za leto 2004, upam, da se ni nič sredstev realociralo iz leta 2005. Zelo pomembni so podatki proračuna iz okoljskih taks, to je zelo pomemben vir za aktivno politiko. In, seveda, počasi se borba za finance seli v Bruselj, v okviru nove evropske, EU finančne perspektive 713. In tu je zelo pomembno in sam se bom zavzemal za sodelovanje s področja regionalnega razvoja, kmetijstva, gozdarstva. Torej, gre za sinergijo, gre za aktivno sodelovanje pri novih EU uredbah, in te bodo pomembne za dopolnilno financiranje s strani Evropske unije na področju okolja.
Najpomembnejši projekti za obdobje 2004-2008, če nekatere povzamem_ načrt upravljanja na vodnih območjih s pripadajočim programom ukrepov za zmanjšanje onesnaženja površinskih voda, drugič, hidrološki monitoring, izboljšanje napovedovanja ekstremnih hidroloških pojavov, tretjič, operativni program zmanjševanja emisij v zrak, četrtič, akcijski načrt za krepitev zmogljivosti pri implementaciji okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, petič, implementacija konvencije o biološki raznovrstnosti (to je akcijski načrt), prav tako akcijski načrt konvencije Združenih narodov o boju proti dizertifikaciji, operativni program varstva pred hrupom, izdelava karte obremenjenosti in načrti za zmanjševanje hrupa, osmič, program zmanjševanja tveganj za okolje zaradi nesreč z nevarnimi snovmi, devetič, vključevanje nacionalne liste varnih gensko spremenjenih organizmov v javne evidence registra sistema za biološko varnost, in desetič (o tem sem prej podrobneje govoril), evropski akcijski načrt za okolje in zdravje 2004-2010.
Glede prostora. Omogočiti lokalnim skupnostim, da dokončajo prostorske akte, ki jih zahteva nova prostorska zakonodaja. Res je, zelo veliko občinskih prostorskih planov je bilo v letošnjem letu spremenjenih oziroma dopolnjenih. In tu se tudi pojavlja pomembna zaloga stavbnih zemljišč za razvojne načrte, ki jih občine planirajo za naprej. Potem drugič, dokončanje vseh elektronskih zbirk prostorskih podatkov, vodenih na elektronski način, in omogočiti javno in brezplačno dostopnost do takih podatkov, predvsem pravni režimi, povezanost z zemljiškim katastrom, kataster stavb, kataster omrežij, zbirke podatkov o pravnih aktih, zbirke podatkov o dejanski rabi prostora, zbirke podatkov o cenah nepremičninskih transakcij in zbirke podatkov o množičnem vrednotenju nepremičnin. In tretjič, začeti uvajanje procesa investitorstva, partnerstva zasebnih in javnih sredstev ter spodbujati tudi druge možne oblike pridobivanja stanovanj, še posebej tiste, ki bodo povečale interes za gradnjo najemnih neprofitnih stanovanj, kot sem že omenil, nepremičninski investicijski skladi in stanovanjske zadruge. Koalicijska pogodba govori tudi o tem, da bomo proučili, da se čim prej sprejme v Sloveniji zakon o hipotekarnem bančništvu. Nadaljevanje gradnje socialnih stanovanj po celotni državi v okviru finančnih možnosti države in občin.
Spoštovani predsednik, v svojem uvodnem nastopu se nisem dotaknil vprašanja vodarstva, varstva pred erozijo in ureditve hudournikov, poplavne varnosti; imam pripravljena stališča do tega. Ko sem pregledoval dokumentacijo, ki mi je bila na voljo, sem imel vtis, da je bilo to področje povsem neupravičeno zanemarjeno. Hudourničarstvo je slovenska tradicija od Marije Terezije naprej. Ogromno znanja je tukaj. In seveda v okviru organizacije in notranje sistemizacije na ministrstvu bom preučil, ali bi dal temu področju poseben status znotraj obstoječe strukture.
Nisem se dotaknil popotresne obnove. Spoštovani poslanec, ki je aktivno sooblikoval to področje, me bo najverjetneje kaj vprašal, če bo treba, imam tudi tu izdelano stališče oziroma povedal bom, na kakšen način sam gledam na nekatera odprta vprašanja pri popotresni obnovi. Marsikaj je bilo dobrega, bile so pa tudi nekatere nerodnosti in morda tudi nepotrebni zapleti.
Zaključujem z mislijo, da na resor okolja in prostora gledam kot na resor razvoja. Naše polnopravno članstvo v Evropski uniji predstavlja veliko zavezo za resor okolja in prostora. Samo na področju okolja v Evropski uniji deluje 41 odborov, v vsakem od njih moramo imeti svojega predstavnika in ti morajo ves čas delovati usklajeno. Že samo spremljanje teh nalog predstavlja veliko vsebinsko in organizacijsko zahtevo, če pri tem vzamemo že omejene človeške vire, ministrstvo za okolje in prostor, potem pa še seveda, kaj potem pomeni še izziv, da se to prinaša v slovenski prostor, pravni prostor in na to, da se to udejanji. Na tem mestu bi rad izjavil, da sem se pripravljen z vsemi strokovnimi sodelavci in z vsemi zaposlenimi na okolju in prostoru in tudi z ekipo, ki jo bom sam pripeljal s seboj, zavzeto, strokovno in odgovorno soočiti in z njimi kreirati nove in bedeti nad izvajanjem že sprejetih okoljskih politik.
Pri vodenju tega resorja mi bo v veliko pomoč tudi delo na vašem odboru gospod predsednik kot človek, ki je vstopil v politiko skozi parlament, ki ima v politični zavesti velik pomen parlamentarne dimenzije vsakega odločanja v državi, bom odprt na vaše pobude, predloge, tudi na kritike. Upam, da bom dovolj komunikativen in vedno pripravljen na razgovor, zlasti tistega z argumenti in konstruktivni predlogi bodo vedno našli odprto roko pri meni in dobrodošli tudi na osebnem srečanju z menoj, če boste to želeli.
Zaključujem. Kot minister sem prepričan, da je cilj ministrstev učinkovitost in uspešnost realizacije politike na izvedbeni ravni. To je na tisti ravni, ki jo čutijo državljani, za njih gre, ne za državne uradnike. Zato kot način vodenja izpostavljam princip novega javnega menedžmenta, ki v javni sektor uvaja podjetniške koncepte, filozofijo in metode. Tudi model poslovne odličnosti. Kot minister se bom tudi za to zavzemal. Hvala lepa za poslušanje, odprt sem za vaša vprašanja.«
