PREDSTAVITEV KANDIDATKE ZA MINISTRICO BREZ LISTNICE, GOSPE DARINKE MRAVLJAK, 29. NOVEMBER 2004
“Spoštovani predsednik, spoštovana podpredsednica, poslanci, spoštovani predstavniki medijev! Danes se vam predstavljam kot kandidatka za ministrico brez resorja za vodenje službe vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.
Podlage za ustanovitev službe in smernice za njeno delovanje najdemo v ustavi Republike Slovenije, ki kot temeljni akt naše pravne ureditve v svojem 9. členu pravi "v Sloveniji je zagotovljena lokalna samouprava", podrobneje pa to opredeljuje 5. in 6. poglavje ter 142. člen, ki govori o odgovornosti države do slabše gospodarsko razvitih občin, in sicer navajam_ Občina se financira iz lastnih virov. Občinam, ki zaradi slabše gospodarske razvitosti ne morejo v celoti zagotoviti opravljanja svojih nalog, država v skladu z zakonsko določenimi načeli in merili zagotovi dodatna sredstva. Nadalje je podlaga za ustanovitev te službe zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vladi Republike Slovenije z dne, 10.11.2004, ki je v četrtem odstavku 1. člena definiral ministrstva brez resorja. Kot podlaga pri izvajanju dejavnosti službe je sprejeta vrsta zakonov in podzakonskih aktov. Pri čemer je s področja lokalne samouprave najpomembnejši zakon o lokalni samoupravi in zakon o financiranju občin, s področja regionalnega razvoja pa zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Kot polnopravni člani Evropske unije moramo upoštevati tudi zakonodajo s področja Evropske unije, kot so uredba sveta, in sicer 1260/1999, na podlagi katere so definirana pravila delovanja strukturnih skladov, vrsta evropskih predpisov ter programskih smernic evropske komisije.
V svojem mandatu, če mi bo le-ta podeljen, se bom zavzemala za uresničevanje sprejetega enotnega programskega dokumenta kot akcijskega razvojnega načrta Republike Slovenije za obdobje 2004-2006 in podpisane koalicijske pogodbe, ki postavlja temeljne cilje in neposredne ukrepe ter osnovo za pripravo enotnega programskega dokumenta za obdobje 2007-2013.
Predvidena organiziranost, glede na to, da se združujeta tako sedanja služba za strukturno politiko in regionalni razvoj kot direktorat za lokalno samoupravo, ki je bil sedaj pri ministrstvu za notranje zadeve, si predstavljam, da je minister brez listnice s svojim kabinetom ob podpori službe za splošne in finančne zadeve, informacijski sistem ter vodi področje lokalne samouprave in regionalnega razvoja. Regionalni razvoj pokriva dve področji, in sicer področje regionalnega razvoja in področje za strukturno politiko. V okviru delovnih področij bomo sledili naslednjim ciljem_ skrbeli bomo za uresničitev sprejetega enotnega programskega dokumenta in usklajevali ter koordinirali pripravo novega enotnega programskega dokumenta, temelječega na temeljnih ciljih koalicijske pogodbe in neposrednih ukrepih le-te; pripravljali in uresničevali veljavne sporazume in usklajevali dejavnosti skupnih teles, ustanovljenih s temi sporazumi, na področju predpristopne pomoči, strukturnih skladov in kohezijskega sklada; zagotavljali delovanje informacijskega sistema za spremljanje in vrednotenje državnega razvojnega programa in enotnega programskega dokumenta; usklajevali, spremljali in vrednotili programe ministrstev, vladnih služb, javnih agencij ter drugih organov in služb in pripravljali strokovne podlage za določene politike vlade Republike Slovenije na področju spodbujanja skladnega regionalnega razvoja; pripravljali tudi strokovne podlage za odločanje svetu za strukturno politiko; spremljali uresničevanje sklepov sveta za strukturno politiko in o tem poročali vladi; še naprej pa tudi usmerjali in nadzorovali delo agencije Republike Slovenije za regionalni razvoj, delo javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in sklada Triglavski narodni park.
Na področju lokalne samouprave se bom zavzemala za uspešen razvoj lokalne samouprave, pripravo, urejanje in izvajanje predpisov in zakonodaje v zadevah lokalne samouprave, pomoč in svetovanje lokalnim skupnostim in občinam ob njihovem soočanju z aktualnimi problemi. Skrbela bom za koordinacijo z župani in koordinacijo z občinskimi tajniki. Zavzemala se bom tudi za povezovanje in izmenjavo izkušenj na odboru regij pri Evropski uniji in z drugimi sorodnimi institucijami. Nadzor nad zakonitostjo delovanja organov lokalnih skupnosti, predvsem pa za povečanje finančnih sredstev za financiranje občin v okviru proračunskih možnosti. Ta cilj povečanja sredstev za financiranje občin je eden mojih temeljnih ciljev. Zakaj? Ker je dokazano, da so sredstva, ki se plasirajo v različne projekte na nivo občine, praviloma bolje oplemenitena, in zato, ker je to tudi eden ključnih korakov za decentralizacijo Slovenije. Moje delo bo torej usmerjeno v uresničevanje naslednjih temeljnih ciljev_ zmanjšanje razvojnih razlik med regijami, vsestransko izboljšanje statusa občin, tudi kot posledica ekonomske decentralizacije, povezovanje in koordiniranje vladnih resorjev in drugih služb za dosedanje sinergijskih učinkov. Za doseganje teh ciljev bom uporabila naslednja temeljna vodila in podpisano koalicijsko pogodbo_ enotni program 2004-2006 in pa koalicijska pogodba. Zakon o javnih financah oziroma na njegovi podlagi sprejeta uredba o podlagah in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna opredeljuje enotni programski dokument kot dokument države članice Evropske skupnosti, s katerim država članica predstavi strategijo razvoja države in je osnova za izvajanje dolgoročne razvojne politike ter dolgoročnega proračunskega načrtovanja.
Republika Slovenija je skladno z zakonodajo Evropske unije za črpanje sredstev evropskih strukturnih skladov dolžna pripraviti enotni programski dokument. Enotni programski dokument je akcijski razvojni načrt Republike Slovenije, ki določa, kako bo Slovenija dosegla strateške razvojne smotre in cilje, je skupni programski dokument Slovenije in evropske komisije, saj obe kot partnerici sodelujeta pri njegovi izvedbi in financiranju. V skladu s svojo dolgoročno strategijo in cilji bo Slovenija osredotočila razpoložljiva sredstva iz strukturnih skladov, kohezijskega sklada in drugih finančnih virov ter ustreznega letnega financiranja dejavnosti, ki ovirajo hitrejši družbeni in ekonomski razvoj države. Koalicijske partnerice pa so v podpisani koalicijski pogodbi natančneje določile temeljne cilje in neposredne ukrepe, na osnovi katerih naj se uresničuje že sprejeti enotni programski dokument in na osnovi katerih naj se oblikuje nov evropski enotni programski dokument za naslednje obdobje, to je obdobje 2007-2013.
Enotni programski dokument je že v fazi izvedbe. To bo seveda tudi prioritetna naloga spremljanja uresničevanja prioritet za obdobje 2000-2006. Menim, da je enotni programski dokument za to obdobje v osnovi dobro pripravljen in zastavljen, pomembno pa je, da se bo v takšni obliki tudi izvajal.
Koalicijska pogodba je temelj za pripravo akcijskih načrtov za naslednje obdobje. Osnovne usmeritve daje koalicijska pogodba, dovolite pa mi, da v nadaljevanju predstavim elemente za pripravo programa na področju regionalnega razvoja.
Enotni programski dokument izhaja iz državnega razvojnega programa Republike Slovenije, zajema obdobje 2001-2006, ki predstavlja izvedbeni dokument, strategije gospodarskega razvoja Slovenije kot glavnega strateškega dokumenta države. Prednostne naloge enotnega programskega dokumenta so_ spodbujanje podjetniškega sektorja, znanje, razvoj človeških virov, prestrukturiranje in tehnična pomoč. In tu je ugotovljena vrsta kazalcev, ki kažejo na slabšo razvitost omenjenih področij in pomanjkljivosti, ki ovirajo družbeni in ekonomski razvoj države.
Pri izvajanju in uresničevanju vseh teh prednostnih nalog in projektov na podlagi le-teh trdno sledimo že v začetku postavljenim trem temeljnim ciljem, to je zmanjšanje razvojnih razlik med regijami, vsestransko izboljšanje statusa občin, povezovanje in koordiniranje vladnih resorjev in drugih služb za doseganje sinergijskih učinkov. Na tem temelji tudi podpisana koalicijska pogodba, ki za izvajanje prej naštetega posebej navaja neposredne učinke in temeljne cilje. Temeljni cilji_ višji življenjski standard in kakovost življenja prebivalcev v vseh slovenskih regijah; gospodarstvo, ki bo konkurenčno, in prednostna naloga koalicije je vlaganje v razvoj malih in srednjih podjetij, razvoj prostora, povečanje dodane vrednosti prostora. Mogoče bi tu navedla primer, kaj pomeni to povečanje dodane vrednosti prostora. Mi poznamo problematiko medvedov na območju jugovzhodnega dela, jugozahodnega dela od Ljubljane navzdol proti Hrvaški. In če se odločimo za visoko populacijo rjavega medveda, kar znižuje kvaliteto življenja in v nekaterih primerih tudi ogroža življenje ljudi v teh okoljih, si moramo prizadevati, da se temu okolju zagotovi ustrezna renta in s tem zaustavi trende praznjenja podeželja.
Prav tako je pomembna za zmanjšanje razlik v razvitosti med regijami tudi vzpostavitev enakomerne prometne, komunalne in informacije infrastrukture. Naj kot primer navedem projekt Tretja razvojna os, ki sega od Slovenije oziroma od avstrijske meje pa v Sloveniji od Holmca, Šaleške doline, Zidanega mostu do Bele krajine in naprej proti Hrvaški. Znano je, da je na avstrijski strani že dograjen oziroma gradijo most čez Dravo v Pliberku, ki bi povezal notranjost Avstrije in tako poveča potencial, evropski potencial premikanja. Ta razvojna os, za katere izvedbo bo nujno sodelovanje tako prometnega, okoljskega, gospodarskega, kmetijskega in drugih resorjev, bi vse regije, ki ležijo ob tej osi, naredile atraktivnejše za domača in tuja vlaganja, za razvoj turizma, in spet bi se presekala nevarnost negativnih demografskih trendov in izseljevanja iz tega prostora. Pomemben je tudi socialni razvoj, vlaganje v znanje, predvsem vlaganje v človeške vire. To je dvig izobrazbene ravni, vseživljenjsko izobraževanje in razvijanje sistema nenehnega spodbujanja osebnostne rasti in oblikovanje novih vedenjskih vzorcev, razvijanje podjetniškega duha, ki ga je treba gojiti v celotnem procesu socializacije posameznika.
Treba je ustvariti temeljne pogoje za razmah podjetniške pobude. Nobena regija se ne more razvijati, če se ne razvija gospodarstvo. In brez ugodne prometne infrastrukture se niža dodana vrednost produkta, ki ga je treba distribuirati, in s tem tudi konkurenčnost. Po drugi strani pa slaba prometna povezava odvrača morebitne naložbe. Spodbuditi pa je treba tudi socialni potencial v regijah in ga pritegniti k sodelovanju pri kreiranju razvojnih usmeritev.
Zmanjšanje razvojnih razlik med regijami mora postati temeljno vodilo državnih razvojnih nalog. To vodilo mora biti vtkano v vse resorne politike, koordinacijo pa izvaja minister brez resorja, zadolžen za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.
S stimulativnimi ukrepi je treba pritegniti vključevanje gospodarstva v razvojne projekte, predvsem z ugodnejšo davčno politiko, zmanjšanjem ravni davčnih obremenitev na prihodke dela. Izdelati je treba enotna merila in kriterije za dodeljevanje regionalnih spodbud in izdelava kontrolnih mehanizmov za ugotavljanje njihove učinkovitosti. Poudarek na odgovornosti za smotrno uporabo in porabo sredstev. Upoštevati je treba različno gospodarsko razvitost regij, specifičnost poselitvenih struktur in socialno stanje v regijah. Izdelati je treba oziroma dodelati kriterije za ugotavljanje razvitosti regij.
Bruto domači proizvod na prebivalca ne vključuje segmenta specifičnosti nekega prostora po posameznih regijah. Prostor se namreč neprestano razvija in tako dosega dodano vrednost. Spodbujanje gospodarske in prostorsko konkurenčnosti med regijami, vlaganje v konkurenčno podjetništvo, človeške vire, inovacije, tehnološki razvoj in zemljišča. Za vsako regijo, prav vsako regijo pa je treba določiti realne prioritete. Njene prioritete so glede na njene zmožnosti človeški, finančni, zemljiški resursi in naravne danosti. Izredno važno je, da se regija razvija na podlagi svojih resursov.
Pri tem je važno, da povečamo število višje in visokošolskih programov v manj razvitih regijah. Prav tako se bom zavzemala za krepitev regionalnih središč, podprla bom prizadevanja, da bi poleg prenosa nekaterih drugih ustanov iz sedežev državnih podjetij v različna slovenska središča prenesli vsaj eno ministrstvo v Maribor, seveda, na podlagi dogovora znotraj koalicije.
Ohranitev ustrezne zadostne poseljenosti na celotnem ozemlju Republike Slovenije; vzpodbuditi je potrebno načrtovanje rabe prostora na podeželju, podeželje je sestavni del povezave z mestom, pospeševanje okolju prijaznega kmetovanja, prestrukturiranje majhnih kmetij, socialni programi, delovna mesta v kmetijstvu in zunaj njega, programi za vnovično poselitev in izgrajevanje tudi sistema ekologija, zdravje, turizem, in pa važna je povezava kmetijstva v vertikalnem sistemu. Se pravi pridelava, predeleva, trgovina. Za izvedbo teh temeljnih ciljev bomo sledili neposrednim ukrepom. Predvsem so ti neposredni ukrepi kohezijski učinek in sicer upoštevati je potrebno tako ponudbo prostora, trga, nepremičnin, kohezijski učinek upoštevanja temeljnega kriterija, to je zmanjšanje regionalnih razlik in regionalna politika mora delovati tako, da se ob vseh regijah zagotovijo približno enake razmere za delo in življenje pa je, moja naloga in naloga tudi resornih ministrstev z koordinacijo. Proučiti je potrebno možnost sprememb zakona o financiranju občin, v smeri korekcij pri finančnih izravnavah, ekonomsko šibkejših občin in pa občin v manj razvitih regijah. In proučiti, da se del davkov od gospodarskih dejavnosti uvrsti med izvirne prihodke občin, tako bi bile občine neposredno zainteresirane za pospeševanje podjetniške infrastrukture. Povečati pa je potrebno tudi, kar je izredno pomembna naloga raven sodelovanja javnega in zasebnega kapitala, dodelati te normativne oblike projektnega financiranja, povečati spodbude za razvoj malega gospodarstva in srednjega podjetništva, ki lahko zmanjša brezposelnost, povečati število regionalnih izobraževalnih središč, omogočiti nastajanje učečih se regij in stimulirati povezovanje gospodarstva z izobraževalnimi središči. To pomeni hitrejše tudi strukturiranje gospodarstva, večjo konkurenčnost, več inovacij in zaposlovanja. Za vse te naštete prednostne naloge je pa za Slovenijo v obdobju 2004 do 2006 na voljo 404 milijone evrov sredstev.
Na področju lokalne samouprave se bom zavzemala za samostojno in neodvisno lokalno samoupravo v skladu z Ustavo Republike Slovenije in načeli evropske listine o lokalni samoupravi. Za decentralizacijo, ki je pomemben projekt v mandatu, pa moramo, to decentralizacijo pa morajo podpirati seveda, vse resorne politike. Za zagotovitev postopno izboljšanega finančnega položaja občin v okviru proračunskih zmožnosti. Ovrednotiti bomo morali tudi dodatne naloge, ki jih občine dobivajo od države, uvesti informacijski sistem, ki nam bo na zbir podatkov o občinah pokazal sintezo in kazalce, ter trende. Moja naloga je tudi seznanitev s problemi vseh 193 občin. Z namenom decentralizacije države in nadgradnjo lokalne samouprave si bom prizadevala za regionalizacijo Slovenije. Temelj regionalizacije pa naj bo razvojna regija, ki se bo postopno razvila v pokrajino in v kateri se bo oblikoval neposredno izvoljen svet. Pri razvojnih regijah je bil eden ključnih kriterijev število prebivalcev, zaradi česar bi na primer izpadla Bela Krajina, ki je sicer teritorialno, kulturno in gospodarsko zaokrožena pokrajina. Pri oblikovanju pokrajin bomo za to morali tenkočutno in iz vseh vzornih kotov in s konsenzom, postaviti takšne kriterije, da bo dan poudarek stališčem, občinam.
Naj ob zaključku predstavim še nekaj stališč na izhodišča za pripravo dela na področju Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Politična usmeritev v skladni regionalni razvoj s policentrično zasnovo poselitve in gospodarjenja v prostoru je v Sloveniji na preizkušnji in pred izjemnimi izzivi. Koalicijska pogodba poudarja usmeritev, hitro gospodarsko rast in razvojno dohitevanje razvitih evropskih držav v obdobju naslednje finančne perspektive, kar je tudi sicer široko postavljen družbeni cilj. Vprašanje je, kako bomo dosegli trajnost tako pospešenega razvoja in kot enega ključnih elementov trajnosti zmanjšanje razvojne regionalne razlike. Problematičnost slednjih ne gre ponazarjati zgolj s suhoparnim podatkom, na primer o 100% razliki med najmanj razvitim Pomurjem in najbolj razvito osrednjo slovensko regijo, ampak tudi s šokantnim dejstvom, da Pomurci, v povprečju umirajo tri leta prej, kot prebivalci v razvitih delih Slovenije, in z dejstvom, da ni treba, da je temu tako tudi v bodoče. Naša politična odgovornost je, da uresničimo strategijo regionalnega razvoja Slovenije iz leta 2001, ki si je zadala za cilj zaustavljanje naraščanje regionalnih razvojnih razlik, nato pa obrnemo ta trend in začnemo uresničevati novo strategijo prestrukturiranja tudi v bolj odmaknjenih slovenskih regijah, ki se soočajo z največjimi razvojnimi zaostanki. Ta cilj lahko doseže le celovita ekonomska in še posebej razvojna politika države, ki bo v regionalni kriterij vgradila vsa svoja prizadevanja kot merilo in vodilo, brez izdatne pomoči razvoja malih in srednje velikih podjetij, v Sloveniji brez pomoči podeželju za oblikovanje in razvoj podeželskih razvojnih jeder, brez pomoči občin, tudi financiranje njihovih nalog in brez politike spodbujanja razvoja celovitih turističnih destinacij, tudi veliki hoteli ne bodo mogli zadržati svojih vodstev. Centralizirana država ne bo mogla financirati potreb po razvoju infrastrukture in tudi velika podjetja bodo še naprej selila proizvodnjo v dežele, ki pač ponujajo celovite kooperantske mreže in cenejšo delovno silo. Naša velika priložnost je tudi v razvojnem aktiviranju naravne in kulturne dediščine, ki sta danes največkrat zgolj razvojni oviri in slabi ogledali naše družbe.
Regionalni razvojni programi, ki so nastajali v 12-ih regijah napovedujejo na tem področju precejšnje premike. Razvojna politika v Sloveniji potrebuje regionalno implementacijo, kajti Slovenija potrebuje razvoj po meri posameznih regij. Daleč preveč raznolika država smo, da bi bilo mogoče usmerjati razvoj iz enega samega centra. Decentralizacija, subsidiarnost in partnerstvo za razvoj so v Sloveniji ekonomske in ne zgolj politične kategorije. V svoji raznolikosti je Slovenija premajhna, da ne bi izkoristili prav slehernega kotička naše dežele za življenje in delo. Koncentracija v Ljubljani je neprimeren razvojni koncept, ki povzroča velike stroške. Nasprotno pa policentrični razvoj prav zaradi realne majhnosti Slovenije, relativno dobrih prometnih povezav in dostopnosti v bližnji prihodnosti, ter seveda zakonitosti razvoja postindustrijske informacijske družbe ne povzroča velikih transakcijskih stroškov.
Regionalna politika v Sloveniji si prizadeva uresničevati opisano usmeritev. Problem je v tem, da ni bila vselej razumljena in v zadostni meri podprta s strani politike razvoja človeških virov, politike razvoja konkurenčnosti in drugih razvojnih politiki. Neposredne regionalne spodbude v Sloveniji, ki jih regionalna politika usmerja v ciljna območja, ki najbolj zaostajajo v razvoju znašajo 9,5 milijarde tolarjev. To je podatek za leto 2003. Takoimenovane posredne regionalne spodbude, ki pa jih dodeljujejo različna ministrstva, po svojih kriterijih seveda in včasih tudi mimo prioritet regij, je pa 63 milijard. Naloga ekonomske politike v prihodnjih letih, da poenoti poglede posameznih ministrstev in regij glede tega kateri projekti so prioritetni. S tem bomo dvignili učinkovitost razvojnih sredstev, omogočili razvoj po meri slovenskih regij in obenem dosegli tudi legitimne cilje posameznih resornih politik. Javnofinančna sredstva v Sloveniji so preveč redka, da tega ne bi storili. Vlada je takšen razvojni koncept začela uresničevati v Zasavju in Posočju, kjer so na podlagi posebnih zakonov uresničujeta program prestrukturiranja Zasavja zaradi zapiranja rudnika Trbovlje-Hrastnik in program razvojne pomoči Posočju. Letos je bil prvič pripravljen tudi izvedbeni program regionalnega razvoja programa Pomurje. In v naštetih pilotnih primerih gre za medresorsko usklajene pristope, ki dokazujejo, da je mogoče voditi razvoj tudi po meri razvojnih problemov posameznih regijah. V naslednjih letih bomo takšen pristop seveda, če mi boste podelili mandat, nadaljevanje razvojnih spodbud uveljavili tudi v drugih slovenskih regijah, ki se prav tako srečujejo z razvojnimi problemi.
Pomembno je, da okrepimo regionalne razvojne agencije in zmanjšamo državno administracijo, ki upravlja z razvojem. Na ta način bomo odločanje o razvoju približali tako prebivalcem, kot podjetnikom, ki jih ta razvoj neposredno tudi prizadeva.
Treba je dvigniti raven takoimenovanega socialnega kapitala v Sloveniji in aktivirati notranje razvojne potenciale, ki so danes še v veliki meri neizkoriščeni. S tem bo tudi regionalna politika prispevala h globalni konkurenčnosti Slovenije in skupni gospodarski rasti.
In kaj ne sme postati regionalna politika? Regionalna politika ne sme biti socialna, ampak mora biti razvojna kategorija. Okrepili bomo regionalne razvojne instrumente. To so regijske podjetniške inkubatorje, pa regijske tehnološke centre, regijska in visokošolska središča, regijske štipendijske sheme, regijske mikrokredite in garancijske sheme. Sočasno bomo s povezovanjem in s skupnimi razpisi nacionalnih razvojnih institucij dosegli racionalizacijo dodeljevanja spodbud s strani države. Na ta način bodo regije v večji meri in postopoma same prevzemale večji del odgovornosti za svoj razvoj. Važno je, da v razvoj pritegnemo tudi zasebna sredstva. In prav je tudi, da okrepimo aktivnosti Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj, predvsem pri razvoju projektnega financiranja in uvajanja projektov javno zasebnega partnerstva na različnih področjih.
Mreža teh razvojnih agencij v 12 statističnih regijah je vzpostavljena. V teh regionalnih institucijah je že sedaj velik potencial, treba ga je pa še bolj povezati. Programski odbori regij postajajo pomembne institucije odločanja v razvoju v regijah. Njihovo vlogo bo potrebno še okrepiti, tudi v fazi izvajanja regionalnih razvojnih programov.
Posebna skrb regionalne politike bo namenjena pospešitvi prenosa nepotrebnega državnega premoženja na lokalne skupnosti, kadar ga bo seveda mogoče aktivirati v razvojne namene. To je na primer, če se aktivirajo opuščeni vojaški objekti. Regionalna politika bo podprla tudi razvojno aktiviranje objektov na mejah z Italijo, Avstrijo, Madžarsko, ki bodo morali po uveljavitvi shengenskega režima spremeniti svojo namembnost. Pri razvojnemu povezovanju bo v ospredju programski vidik sodelovanja na področju čezmejnega gospodarskega sodelovanja; pospešen bo, tudi že začet projekt poslovnega in znanstveno-raziskovalnega povezovanja s Slovenci po svetu. Razvojno-poslovni svet za Slovence iz sveta bo usmerjal aktivnosti preko delovanja pisarne za poslovne storitve, organiziral poslovna srečanja za Slovence iz sveta in domovine. Tudi na ta način si želi posredno prispevati k krepitvi virov za razvoj regij, ki zaostajajo v razvoju.
Republika Slovenija finančno podpira uresničevanje ustavnih pravic pripadnikov avtonomnih narodnih skupnosti in gospodarski razvoj območij na katerih živijo pripadniki avtonomnih narodnih skupnosti. To je še posebej pomembno za narodnostno mešano območje ob slovensko madžarski meji, ki je gospodarsko izrazito nerazvito, demografsko ogroženo agrarno območje z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti. Potrebno je zagotoviti celovit razvoj narodnostno mešanega območja. Položaj pripadnikov avtohtonih skupnosti namreč najbolj ogroža gospodarska brezperspektivnost in revščina. Posledica tega je seveda tudi izseljevanje iz območja in beg možganov in na koncu asimilacija pripadnikov avtohtonih narodnih skupnosti. Navedeno govori v prid zaključku, da je slovenska regionalna politika sicer na dobri poti, da pa že obstajajo možnosti in potreba za bistveno izboljšanje njenih rezultatov. Naloga je težka tako v Sloveniji, kot drugje v Evropski uniji, kajti delovanje tržnih sil in učinki globalizacije delujejo na skladni regionalni razvoj v obratni smeri. Pritisk na manj razvite regije se je z vstopom Slovenije v Evropsko unijo še povečal in se še posebej odraža v ponovno višji stopnji brezposelnosti v nekaterih obrobnih območjih, ki se nahajajo v intenzivnem prestrukturiranju. V takšnih razmerah je aktivna regionalna politika nujnost, saj v veliki meri olajša sproščanje proizvodnih dejavnikov, ki niso več produktivno zaposleni.
Temeljni cilji delovanja Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj so sledeči: zmanjševanje razvojnih razlik med regijami, vsestransko izboljšanje statusa občin, povezovanje v koordiniranju vladnih resorjev in drugih služb za doseganje sinergijskih učinkov. Če prikažemo to nekoliko bolj plastično: posamezna občina je kot osamljen otok, razvojne razlike so kot morje, ki jih ločuje. Dve občini in regija sta vedno povezani še s kakšno občino. Več občin daje regije. Prav povezovanje pa pomeni zmanjšanje razlik. Le tako lahko stavimo celostno sliko regionalnega razvoja.
Temeljna naloga ministrstva je torej krepitev statusa občin in njihovo pojasnjevanje, kar pomeni tudi koordiniranje in sinergijske učinke. Opravičujem, če sem bila nekoliko daljša. Zdelo se mi je pomembno, glede na to, da gre za nov resor, celoviteje predstaviti svoj pogled.
Na koncu bi, če mi, predsednik, dovoliš, rada izkoristila priložnost, da obrazložim zadeve, ki se dogajajo v javnosti. Leta 1992 sem postala najemnica prostorov vrtnarije v Radljah ob Dravi. Leta 1994 je bila javna licitacija teh prostorov (šlo je za rastlinjak, plastenjak, poslovni prostor, kurilnico). Bila je javna licitacija, kar pomeni, da se je lahko vsakdo udeležil te javne licitacije in sprejel pogoje, ki jih je ponujal kupec. In ti pogoji so bili plačilo varščine in nato v štirih letih plačilo po obrokih, po tem, ko se vpišeš v zemljiško knjigo. Leta 1998 sem te vrtnarske objekte prodala Direkciji za ceste, kajti tukaj je šla čez obvoznica, in istega leta tudi poplačala kupnino v celoti, torej preden sem bila vpisana v zemljiško knjigo. Hvala lepa.«
“Spoštovani predsednik, spoštovana podpredsednica, poslanci, spoštovani predstavniki medijev! Danes se vam predstavljam kot kandidatka za ministrico brez resorja za vodenje službe vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.
Podlage za ustanovitev službe in smernice za njeno delovanje najdemo v ustavi Republike Slovenije, ki kot temeljni akt naše pravne ureditve v svojem 9. členu pravi "v Sloveniji je zagotovljena lokalna samouprava", podrobneje pa to opredeljuje 5. in 6. poglavje ter 142. člen, ki govori o odgovornosti države do slabše gospodarsko razvitih občin, in sicer navajam_ Občina se financira iz lastnih virov. Občinam, ki zaradi slabše gospodarske razvitosti ne morejo v celoti zagotoviti opravljanja svojih nalog, država v skladu z zakonsko določenimi načeli in merili zagotovi dodatna sredstva. Nadalje je podlaga za ustanovitev te službe zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vladi Republike Slovenije z dne, 10.11.2004, ki je v četrtem odstavku 1. člena definiral ministrstva brez resorja. Kot podlaga pri izvajanju dejavnosti službe je sprejeta vrsta zakonov in podzakonskih aktov. Pri čemer je s področja lokalne samouprave najpomembnejši zakon o lokalni samoupravi in zakon o financiranju občin, s področja regionalnega razvoja pa zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Kot polnopravni člani Evropske unije moramo upoštevati tudi zakonodajo s področja Evropske unije, kot so uredba sveta, in sicer 1260/1999, na podlagi katere so definirana pravila delovanja strukturnih skladov, vrsta evropskih predpisov ter programskih smernic evropske komisije.
V svojem mandatu, če mi bo le-ta podeljen, se bom zavzemala za uresničevanje sprejetega enotnega programskega dokumenta kot akcijskega razvojnega načrta Republike Slovenije za obdobje 2004-2006 in podpisane koalicijske pogodbe, ki postavlja temeljne cilje in neposredne ukrepe ter osnovo za pripravo enotnega programskega dokumenta za obdobje 2007-2013.
Predvidena organiziranost, glede na to, da se združujeta tako sedanja služba za strukturno politiko in regionalni razvoj kot direktorat za lokalno samoupravo, ki je bil sedaj pri ministrstvu za notranje zadeve, si predstavljam, da je minister brez listnice s svojim kabinetom ob podpori službe za splošne in finančne zadeve, informacijski sistem ter vodi področje lokalne samouprave in regionalnega razvoja. Regionalni razvoj pokriva dve področji, in sicer področje regionalnega razvoja in področje za strukturno politiko. V okviru delovnih področij bomo sledili naslednjim ciljem_ skrbeli bomo za uresničitev sprejetega enotnega programskega dokumenta in usklajevali ter koordinirali pripravo novega enotnega programskega dokumenta, temelječega na temeljnih ciljih koalicijske pogodbe in neposrednih ukrepih le-te; pripravljali in uresničevali veljavne sporazume in usklajevali dejavnosti skupnih teles, ustanovljenih s temi sporazumi, na področju predpristopne pomoči, strukturnih skladov in kohezijskega sklada; zagotavljali delovanje informacijskega sistema za spremljanje in vrednotenje državnega razvojnega programa in enotnega programskega dokumenta; usklajevali, spremljali in vrednotili programe ministrstev, vladnih služb, javnih agencij ter drugih organov in služb in pripravljali strokovne podlage za določene politike vlade Republike Slovenije na področju spodbujanja skladnega regionalnega razvoja; pripravljali tudi strokovne podlage za odločanje svetu za strukturno politiko; spremljali uresničevanje sklepov sveta za strukturno politiko in o tem poročali vladi; še naprej pa tudi usmerjali in nadzorovali delo agencije Republike Slovenije za regionalni razvoj, delo javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in sklada Triglavski narodni park.
Na področju lokalne samouprave se bom zavzemala za uspešen razvoj lokalne samouprave, pripravo, urejanje in izvajanje predpisov in zakonodaje v zadevah lokalne samouprave, pomoč in svetovanje lokalnim skupnostim in občinam ob njihovem soočanju z aktualnimi problemi. Skrbela bom za koordinacijo z župani in koordinacijo z občinskimi tajniki. Zavzemala se bom tudi za povezovanje in izmenjavo izkušenj na odboru regij pri Evropski uniji in z drugimi sorodnimi institucijami. Nadzor nad zakonitostjo delovanja organov lokalnih skupnosti, predvsem pa za povečanje finančnih sredstev za financiranje občin v okviru proračunskih možnosti. Ta cilj povečanja sredstev za financiranje občin je eden mojih temeljnih ciljev. Zakaj? Ker je dokazano, da so sredstva, ki se plasirajo v različne projekte na nivo občine, praviloma bolje oplemenitena, in zato, ker je to tudi eden ključnih korakov za decentralizacijo Slovenije. Moje delo bo torej usmerjeno v uresničevanje naslednjih temeljnih ciljev_ zmanjšanje razvojnih razlik med regijami, vsestransko izboljšanje statusa občin, tudi kot posledica ekonomske decentralizacije, povezovanje in koordiniranje vladnih resorjev in drugih služb za dosedanje sinergijskih učinkov. Za doseganje teh ciljev bom uporabila naslednja temeljna vodila in podpisano koalicijsko pogodbo_ enotni program 2004-2006 in pa koalicijska pogodba. Zakon o javnih financah oziroma na njegovi podlagi sprejeta uredba o podlagah in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna opredeljuje enotni programski dokument kot dokument države članice Evropske skupnosti, s katerim država članica predstavi strategijo razvoja države in je osnova za izvajanje dolgoročne razvojne politike ter dolgoročnega proračunskega načrtovanja.
Republika Slovenija je skladno z zakonodajo Evropske unije za črpanje sredstev evropskih strukturnih skladov dolžna pripraviti enotni programski dokument. Enotni programski dokument je akcijski razvojni načrt Republike Slovenije, ki določa, kako bo Slovenija dosegla strateške razvojne smotre in cilje, je skupni programski dokument Slovenije in evropske komisije, saj obe kot partnerici sodelujeta pri njegovi izvedbi in financiranju. V skladu s svojo dolgoročno strategijo in cilji bo Slovenija osredotočila razpoložljiva sredstva iz strukturnih skladov, kohezijskega sklada in drugih finančnih virov ter ustreznega letnega financiranja dejavnosti, ki ovirajo hitrejši družbeni in ekonomski razvoj države. Koalicijske partnerice pa so v podpisani koalicijski pogodbi natančneje določile temeljne cilje in neposredne ukrepe, na osnovi katerih naj se uresničuje že sprejeti enotni programski dokument in na osnovi katerih naj se oblikuje nov evropski enotni programski dokument za naslednje obdobje, to je obdobje 2007-2013.
Enotni programski dokument je že v fazi izvedbe. To bo seveda tudi prioritetna naloga spremljanja uresničevanja prioritet za obdobje 2000-2006. Menim, da je enotni programski dokument za to obdobje v osnovi dobro pripravljen in zastavljen, pomembno pa je, da se bo v takšni obliki tudi izvajal.
Koalicijska pogodba je temelj za pripravo akcijskih načrtov za naslednje obdobje. Osnovne usmeritve daje koalicijska pogodba, dovolite pa mi, da v nadaljevanju predstavim elemente za pripravo programa na področju regionalnega razvoja.
Enotni programski dokument izhaja iz državnega razvojnega programa Republike Slovenije, zajema obdobje 2001-2006, ki predstavlja izvedbeni dokument, strategije gospodarskega razvoja Slovenije kot glavnega strateškega dokumenta države. Prednostne naloge enotnega programskega dokumenta so_ spodbujanje podjetniškega sektorja, znanje, razvoj človeških virov, prestrukturiranje in tehnična pomoč. In tu je ugotovljena vrsta kazalcev, ki kažejo na slabšo razvitost omenjenih področij in pomanjkljivosti, ki ovirajo družbeni in ekonomski razvoj države.
Pri izvajanju in uresničevanju vseh teh prednostnih nalog in projektov na podlagi le-teh trdno sledimo že v začetku postavljenim trem temeljnim ciljem, to je zmanjšanje razvojnih razlik med regijami, vsestransko izboljšanje statusa občin, povezovanje in koordiniranje vladnih resorjev in drugih služb za doseganje sinergijskih učinkov. Na tem temelji tudi podpisana koalicijska pogodba, ki za izvajanje prej naštetega posebej navaja neposredne učinke in temeljne cilje. Temeljni cilji_ višji življenjski standard in kakovost življenja prebivalcev v vseh slovenskih regijah; gospodarstvo, ki bo konkurenčno, in prednostna naloga koalicije je vlaganje v razvoj malih in srednjih podjetij, razvoj prostora, povečanje dodane vrednosti prostora. Mogoče bi tu navedla primer, kaj pomeni to povečanje dodane vrednosti prostora. Mi poznamo problematiko medvedov na območju jugovzhodnega dela, jugozahodnega dela od Ljubljane navzdol proti Hrvaški. In če se odločimo za visoko populacijo rjavega medveda, kar znižuje kvaliteto življenja in v nekaterih primerih tudi ogroža življenje ljudi v teh okoljih, si moramo prizadevati, da se temu okolju zagotovi ustrezna renta in s tem zaustavi trende praznjenja podeželja.
Prav tako je pomembna za zmanjšanje razlik v razvitosti med regijami tudi vzpostavitev enakomerne prometne, komunalne in informacije infrastrukture. Naj kot primer navedem projekt Tretja razvojna os, ki sega od Slovenije oziroma od avstrijske meje pa v Sloveniji od Holmca, Šaleške doline, Zidanega mostu do Bele krajine in naprej proti Hrvaški. Znano je, da je na avstrijski strani že dograjen oziroma gradijo most čez Dravo v Pliberku, ki bi povezal notranjost Avstrije in tako poveča potencial, evropski potencial premikanja. Ta razvojna os, za katere izvedbo bo nujno sodelovanje tako prometnega, okoljskega, gospodarskega, kmetijskega in drugih resorjev, bi vse regije, ki ležijo ob tej osi, naredile atraktivnejše za domača in tuja vlaganja, za razvoj turizma, in spet bi se presekala nevarnost negativnih demografskih trendov in izseljevanja iz tega prostora. Pomemben je tudi socialni razvoj, vlaganje v znanje, predvsem vlaganje v človeške vire. To je dvig izobrazbene ravni, vseživljenjsko izobraževanje in razvijanje sistema nenehnega spodbujanja osebnostne rasti in oblikovanje novih vedenjskih vzorcev, razvijanje podjetniškega duha, ki ga je treba gojiti v celotnem procesu socializacije posameznika.
Treba je ustvariti temeljne pogoje za razmah podjetniške pobude. Nobena regija se ne more razvijati, če se ne razvija gospodarstvo. In brez ugodne prometne infrastrukture se niža dodana vrednost produkta, ki ga je treba distribuirati, in s tem tudi konkurenčnost. Po drugi strani pa slaba prometna povezava odvrača morebitne naložbe. Spodbuditi pa je treba tudi socialni potencial v regijah in ga pritegniti k sodelovanju pri kreiranju razvojnih usmeritev.
Zmanjšanje razvojnih razlik med regijami mora postati temeljno vodilo državnih razvojnih nalog. To vodilo mora biti vtkano v vse resorne politike, koordinacijo pa izvaja minister brez resorja, zadolžen za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.
S stimulativnimi ukrepi je treba pritegniti vključevanje gospodarstva v razvojne projekte, predvsem z ugodnejšo davčno politiko, zmanjšanjem ravni davčnih obremenitev na prihodke dela. Izdelati je treba enotna merila in kriterije za dodeljevanje regionalnih spodbud in izdelava kontrolnih mehanizmov za ugotavljanje njihove učinkovitosti. Poudarek na odgovornosti za smotrno uporabo in porabo sredstev. Upoštevati je treba različno gospodarsko razvitost regij, specifičnost poselitvenih struktur in socialno stanje v regijah. Izdelati je treba oziroma dodelati kriterije za ugotavljanje razvitosti regij.
Bruto domači proizvod na prebivalca ne vključuje segmenta specifičnosti nekega prostora po posameznih regijah. Prostor se namreč neprestano razvija in tako dosega dodano vrednost. Spodbujanje gospodarske in prostorsko konkurenčnosti med regijami, vlaganje v konkurenčno podjetništvo, človeške vire, inovacije, tehnološki razvoj in zemljišča. Za vsako regijo, prav vsako regijo pa je treba določiti realne prioritete. Njene prioritete so glede na njene zmožnosti človeški, finančni, zemljiški resursi in naravne danosti. Izredno važno je, da se regija razvija na podlagi svojih resursov.
Pri tem je važno, da povečamo število višje in visokošolskih programov v manj razvitih regijah. Prav tako se bom zavzemala za krepitev regionalnih središč, podprla bom prizadevanja, da bi poleg prenosa nekaterih drugih ustanov iz sedežev državnih podjetij v različna slovenska središča prenesli vsaj eno ministrstvo v Maribor, seveda, na podlagi dogovora znotraj koalicije.
Ohranitev ustrezne zadostne poseljenosti na celotnem ozemlju Republike Slovenije; vzpodbuditi je potrebno načrtovanje rabe prostora na podeželju, podeželje je sestavni del povezave z mestom, pospeševanje okolju prijaznega kmetovanja, prestrukturiranje majhnih kmetij, socialni programi, delovna mesta v kmetijstvu in zunaj njega, programi za vnovično poselitev in izgrajevanje tudi sistema ekologija, zdravje, turizem, in pa važna je povezava kmetijstva v vertikalnem sistemu. Se pravi pridelava, predeleva, trgovina. Za izvedbo teh temeljnih ciljev bomo sledili neposrednim ukrepom. Predvsem so ti neposredni ukrepi kohezijski učinek in sicer upoštevati je potrebno tako ponudbo prostora, trga, nepremičnin, kohezijski učinek upoštevanja temeljnega kriterija, to je zmanjšanje regionalnih razlik in regionalna politika mora delovati tako, da se ob vseh regijah zagotovijo približno enake razmere za delo in življenje pa je, moja naloga in naloga tudi resornih ministrstev z koordinacijo. Proučiti je potrebno možnost sprememb zakona o financiranju občin, v smeri korekcij pri finančnih izravnavah, ekonomsko šibkejših občin in pa občin v manj razvitih regijah. In proučiti, da se del davkov od gospodarskih dejavnosti uvrsti med izvirne prihodke občin, tako bi bile občine neposredno zainteresirane za pospeševanje podjetniške infrastrukture. Povečati pa je potrebno tudi, kar je izredno pomembna naloga raven sodelovanja javnega in zasebnega kapitala, dodelati te normativne oblike projektnega financiranja, povečati spodbude za razvoj malega gospodarstva in srednjega podjetništva, ki lahko zmanjša brezposelnost, povečati število regionalnih izobraževalnih središč, omogočiti nastajanje učečih se regij in stimulirati povezovanje gospodarstva z izobraževalnimi središči. To pomeni hitrejše tudi strukturiranje gospodarstva, večjo konkurenčnost, več inovacij in zaposlovanja. Za vse te naštete prednostne naloge je pa za Slovenijo v obdobju 2004 do 2006 na voljo 404 milijone evrov sredstev.
Na področju lokalne samouprave se bom zavzemala za samostojno in neodvisno lokalno samoupravo v skladu z Ustavo Republike Slovenije in načeli evropske listine o lokalni samoupravi. Za decentralizacijo, ki je pomemben projekt v mandatu, pa moramo, to decentralizacijo pa morajo podpirati seveda, vse resorne politike. Za zagotovitev postopno izboljšanega finančnega položaja občin v okviru proračunskih zmožnosti. Ovrednotiti bomo morali tudi dodatne naloge, ki jih občine dobivajo od države, uvesti informacijski sistem, ki nam bo na zbir podatkov o občinah pokazal sintezo in kazalce, ter trende. Moja naloga je tudi seznanitev s problemi vseh 193 občin. Z namenom decentralizacije države in nadgradnjo lokalne samouprave si bom prizadevala za regionalizacijo Slovenije. Temelj regionalizacije pa naj bo razvojna regija, ki se bo postopno razvila v pokrajino in v kateri se bo oblikoval neposredno izvoljen svet. Pri razvojnih regijah je bil eden ključnih kriterijev število prebivalcev, zaradi česar bi na primer izpadla Bela Krajina, ki je sicer teritorialno, kulturno in gospodarsko zaokrožena pokrajina. Pri oblikovanju pokrajin bomo za to morali tenkočutno in iz vseh vzornih kotov in s konsenzom, postaviti takšne kriterije, da bo dan poudarek stališčem, občinam.
Naj ob zaključku predstavim še nekaj stališč na izhodišča za pripravo dela na področju Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Politična usmeritev v skladni regionalni razvoj s policentrično zasnovo poselitve in gospodarjenja v prostoru je v Sloveniji na preizkušnji in pred izjemnimi izzivi. Koalicijska pogodba poudarja usmeritev, hitro gospodarsko rast in razvojno dohitevanje razvitih evropskih držav v obdobju naslednje finančne perspektive, kar je tudi sicer široko postavljen družbeni cilj. Vprašanje je, kako bomo dosegli trajnost tako pospešenega razvoja in kot enega ključnih elementov trajnosti zmanjšanje razvojne regionalne razlike. Problematičnost slednjih ne gre ponazarjati zgolj s suhoparnim podatkom, na primer o 100% razliki med najmanj razvitim Pomurjem in najbolj razvito osrednjo slovensko regijo, ampak tudi s šokantnim dejstvom, da Pomurci, v povprečju umirajo tri leta prej, kot prebivalci v razvitih delih Slovenije, in z dejstvom, da ni treba, da je temu tako tudi v bodoče. Naša politična odgovornost je, da uresničimo strategijo regionalnega razvoja Slovenije iz leta 2001, ki si je zadala za cilj zaustavljanje naraščanje regionalnih razvojnih razlik, nato pa obrnemo ta trend in začnemo uresničevati novo strategijo prestrukturiranja tudi v bolj odmaknjenih slovenskih regijah, ki se soočajo z največjimi razvojnimi zaostanki. Ta cilj lahko doseže le celovita ekonomska in še posebej razvojna politika države, ki bo v regionalni kriterij vgradila vsa svoja prizadevanja kot merilo in vodilo, brez izdatne pomoči razvoja malih in srednje velikih podjetij, v Sloveniji brez pomoči podeželju za oblikovanje in razvoj podeželskih razvojnih jeder, brez pomoči občin, tudi financiranje njihovih nalog in brez politike spodbujanja razvoja celovitih turističnih destinacij, tudi veliki hoteli ne bodo mogli zadržati svojih vodstev. Centralizirana država ne bo mogla financirati potreb po razvoju infrastrukture in tudi velika podjetja bodo še naprej selila proizvodnjo v dežele, ki pač ponujajo celovite kooperantske mreže in cenejšo delovno silo. Naša velika priložnost je tudi v razvojnem aktiviranju naravne in kulturne dediščine, ki sta danes največkrat zgolj razvojni oviri in slabi ogledali naše družbe.
Regionalni razvojni programi, ki so nastajali v 12-ih regijah napovedujejo na tem področju precejšnje premike. Razvojna politika v Sloveniji potrebuje regionalno implementacijo, kajti Slovenija potrebuje razvoj po meri posameznih regij. Daleč preveč raznolika država smo, da bi bilo mogoče usmerjati razvoj iz enega samega centra. Decentralizacija, subsidiarnost in partnerstvo za razvoj so v Sloveniji ekonomske in ne zgolj politične kategorije. V svoji raznolikosti je Slovenija premajhna, da ne bi izkoristili prav slehernega kotička naše dežele za življenje in delo. Koncentracija v Ljubljani je neprimeren razvojni koncept, ki povzroča velike stroške. Nasprotno pa policentrični razvoj prav zaradi realne majhnosti Slovenije, relativno dobrih prometnih povezav in dostopnosti v bližnji prihodnosti, ter seveda zakonitosti razvoja postindustrijske informacijske družbe ne povzroča velikih transakcijskih stroškov.
Regionalna politika v Sloveniji si prizadeva uresničevati opisano usmeritev. Problem je v tem, da ni bila vselej razumljena in v zadostni meri podprta s strani politike razvoja človeških virov, politike razvoja konkurenčnosti in drugih razvojnih politiki. Neposredne regionalne spodbude v Sloveniji, ki jih regionalna politika usmerja v ciljna območja, ki najbolj zaostajajo v razvoju znašajo 9,5 milijarde tolarjev. To je podatek za leto 2003. Takoimenovane posredne regionalne spodbude, ki pa jih dodeljujejo različna ministrstva, po svojih kriterijih seveda in včasih tudi mimo prioritet regij, je pa 63 milijard. Naloga ekonomske politike v prihodnjih letih, da poenoti poglede posameznih ministrstev in regij glede tega kateri projekti so prioritetni. S tem bomo dvignili učinkovitost razvojnih sredstev, omogočili razvoj po meri slovenskih regij in obenem dosegli tudi legitimne cilje posameznih resornih politik. Javnofinančna sredstva v Sloveniji so preveč redka, da tega ne bi storili. Vlada je takšen razvojni koncept začela uresničevati v Zasavju in Posočju, kjer so na podlagi posebnih zakonov uresničujeta program prestrukturiranja Zasavja zaradi zapiranja rudnika Trbovlje-Hrastnik in program razvojne pomoči Posočju. Letos je bil prvič pripravljen tudi izvedbeni program regionalnega razvoja programa Pomurje. In v naštetih pilotnih primerih gre za medresorsko usklajene pristope, ki dokazujejo, da je mogoče voditi razvoj tudi po meri razvojnih problemov posameznih regijah. V naslednjih letih bomo takšen pristop seveda, če mi boste podelili mandat, nadaljevanje razvojnih spodbud uveljavili tudi v drugih slovenskih regijah, ki se prav tako srečujejo z razvojnimi problemi.
Pomembno je, da okrepimo regionalne razvojne agencije in zmanjšamo državno administracijo, ki upravlja z razvojem. Na ta način bomo odločanje o razvoju približali tako prebivalcem, kot podjetnikom, ki jih ta razvoj neposredno tudi prizadeva.
Treba je dvigniti raven takoimenovanega socialnega kapitala v Sloveniji in aktivirati notranje razvojne potenciale, ki so danes še v veliki meri neizkoriščeni. S tem bo tudi regionalna politika prispevala h globalni konkurenčnosti Slovenije in skupni gospodarski rasti.
In kaj ne sme postati regionalna politika? Regionalna politika ne sme biti socialna, ampak mora biti razvojna kategorija. Okrepili bomo regionalne razvojne instrumente. To so regijske podjetniške inkubatorje, pa regijske tehnološke centre, regijska in visokošolska središča, regijske štipendijske sheme, regijske mikrokredite in garancijske sheme. Sočasno bomo s povezovanjem in s skupnimi razpisi nacionalnih razvojnih institucij dosegli racionalizacijo dodeljevanja spodbud s strani države. Na ta način bodo regije v večji meri in postopoma same prevzemale večji del odgovornosti za svoj razvoj. Važno je, da v razvoj pritegnemo tudi zasebna sredstva. In prav je tudi, da okrepimo aktivnosti Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj, predvsem pri razvoju projektnega financiranja in uvajanja projektov javno zasebnega partnerstva na različnih področjih.
Mreža teh razvojnih agencij v 12 statističnih regijah je vzpostavljena. V teh regionalnih institucijah je že sedaj velik potencial, treba ga je pa še bolj povezati. Programski odbori regij postajajo pomembne institucije odločanja v razvoju v regijah. Njihovo vlogo bo potrebno še okrepiti, tudi v fazi izvajanja regionalnih razvojnih programov.
Posebna skrb regionalne politike bo namenjena pospešitvi prenosa nepotrebnega državnega premoženja na lokalne skupnosti, kadar ga bo seveda mogoče aktivirati v razvojne namene. To je na primer, če se aktivirajo opuščeni vojaški objekti. Regionalna politika bo podprla tudi razvojno aktiviranje objektov na mejah z Italijo, Avstrijo, Madžarsko, ki bodo morali po uveljavitvi shengenskega režima spremeniti svojo namembnost. Pri razvojnemu povezovanju bo v ospredju programski vidik sodelovanja na področju čezmejnega gospodarskega sodelovanja; pospešen bo, tudi že začet projekt poslovnega in znanstveno-raziskovalnega povezovanja s Slovenci po svetu. Razvojno-poslovni svet za Slovence iz sveta bo usmerjal aktivnosti preko delovanja pisarne za poslovne storitve, organiziral poslovna srečanja za Slovence iz sveta in domovine. Tudi na ta način si želi posredno prispevati k krepitvi virov za razvoj regij, ki zaostajajo v razvoju.
Republika Slovenija finančno podpira uresničevanje ustavnih pravic pripadnikov avtonomnih narodnih skupnosti in gospodarski razvoj območij na katerih živijo pripadniki avtonomnih narodnih skupnosti. To je še posebej pomembno za narodnostno mešano območje ob slovensko madžarski meji, ki je gospodarsko izrazito nerazvito, demografsko ogroženo agrarno območje z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti. Potrebno je zagotoviti celovit razvoj narodnostno mešanega območja. Položaj pripadnikov avtohtonih skupnosti namreč najbolj ogroža gospodarska brezperspektivnost in revščina. Posledica tega je seveda tudi izseljevanje iz območja in beg možganov in na koncu asimilacija pripadnikov avtohtonih narodnih skupnosti. Navedeno govori v prid zaključku, da je slovenska regionalna politika sicer na dobri poti, da pa že obstajajo možnosti in potreba za bistveno izboljšanje njenih rezultatov. Naloga je težka tako v Sloveniji, kot drugje v Evropski uniji, kajti delovanje tržnih sil in učinki globalizacije delujejo na skladni regionalni razvoj v obratni smeri. Pritisk na manj razvite regije se je z vstopom Slovenije v Evropsko unijo še povečal in se še posebej odraža v ponovno višji stopnji brezposelnosti v nekaterih obrobnih območjih, ki se nahajajo v intenzivnem prestrukturiranju. V takšnih razmerah je aktivna regionalna politika nujnost, saj v veliki meri olajša sproščanje proizvodnih dejavnikov, ki niso več produktivno zaposleni.
Temeljni cilji delovanja Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj so sledeči: zmanjševanje razvojnih razlik med regijami, vsestransko izboljšanje statusa občin, povezovanje v koordiniranju vladnih resorjev in drugih služb za doseganje sinergijskih učinkov. Če prikažemo to nekoliko bolj plastično: posamezna občina je kot osamljen otok, razvojne razlike so kot morje, ki jih ločuje. Dve občini in regija sta vedno povezani še s kakšno občino. Več občin daje regije. Prav povezovanje pa pomeni zmanjšanje razlik. Le tako lahko stavimo celostno sliko regionalnega razvoja.
Temeljna naloga ministrstva je torej krepitev statusa občin in njihovo pojasnjevanje, kar pomeni tudi koordiniranje in sinergijske učinke. Opravičujem, če sem bila nekoliko daljša. Zdelo se mi je pomembno, glede na to, da gre za nov resor, celoviteje predstaviti svoj pogled.
Na koncu bi, če mi, predsednik, dovoliš, rada izkoristila priložnost, da obrazložim zadeve, ki se dogajajo v javnosti. Leta 1992 sem postala najemnica prostorov vrtnarije v Radljah ob Dravi. Leta 1994 je bila javna licitacija teh prostorov (šlo je za rastlinjak, plastenjak, poslovni prostor, kurilnico). Bila je javna licitacija, kar pomeni, da se je lahko vsakdo udeležil te javne licitacije in sprejel pogoje, ki jih je ponujal kupec. In ti pogoji so bili plačilo varščine in nato v štirih letih plačilo po obrokih, po tem, ko se vpišeš v zemljiško knjigo. Leta 1998 sem te vrtnarske objekte prodala Direkciji za ceste, kajti tukaj je šla čez obvoznica, in istega leta tudi poplačala kupnino v celoti, torej preden sem bila vpisana v zemljiško knjigo. Hvala lepa.«
