Za Slovensko ljudsko stranke je nesprejemljivo, da poskuša vodstvo tako vplivnega podjetja za prikrivanje lastnih nepravilnosti izrabljati korektne in vestne državne uradnike, ki so se ves čas borili in izpostavljali prav za ureditev odnosov med državo in Luko Koper ter za pravično lastninjenje na način, da bo to v dobrobit delavcev Luke Koper, prebivalcev, ki so neposredno tako ali drugače prizadeti ter nenazadnje v korist javnih interesov Slovenije in vseh njenih državljanov.
V Slovenski ljudski stranki smo prepričani, da je bilo »Penkovo poročilo« dobro poznano že prejšnji vladi, ki je neugodno poročilo protikorupcijskega urada očitno »pospravila v predal«, saj je bilo pripravljeno že pred zadnjimi volitvami. Slovenska ljudska stranka obžaluje, da je do korektnega seznanjenja slovenske javnosti o ugotovljenih negativnih dejstvih lahko prišlo šele po zamenjavi oblasti.
Žarko Pregelj pri delu »protikorupcijske komisije« sicer ni nikoli sodeloval, niti ni imel v svoji neposredni delovni pristojnosti privatizacije Luke Koper d.d., je pa aktivno sodeloval pri razreševanju številnih primerov spornega lastninjenja. Med slednjimi tudi kot dober poznavalec prometnega področja pri iskanju pravičnih razmejitev med lastninskimi pravicami države in Luke Koper glede lastnine javne pristaniške infrastrukture, zato so bile trditve g. Koreliča podane z očitnim namenom grobe diskvalifikacije Žarka Preglja in dela, ki ga je opravljal.
V Slovenski ljudski stranki smo prepričani, da je bilo »Penkovo poročilo« dobro poznano že prejšnji vladi, ki je neugodno poročilo protikorupcijskega urada očitno »pospravila v predal«, saj je bilo pripravljeno že pred zadnjimi volitvami. Slovenska ljudska stranka obžaluje, da je do korektnega seznanjenja slovenske javnosti o ugotovljenih negativnih dejstvih lahko prišlo šele po zamenjavi oblasti.
Žarko Pregelj pri delu »protikorupcijske komisije« sicer ni nikoli sodeloval, niti ni imel v svoji neposredni delovni pristojnosti privatizacije Luke Koper d.d., je pa aktivno sodeloval pri razreševanju številnih primerov spornega lastninjenja. Med slednjimi tudi kot dober poznavalec prometnega področja pri iskanju pravičnih razmejitev med lastninskimi pravicami države in Luke Koper glede lastnine javne pristaniške infrastrukture, zato so bile trditve g. Koreliča podane z očitnim namenom grobe diskvalifikacije Žarka Preglja in dela, ki ga je opravljal.