Poleg sprejema novega osnovnega strateškega dokumenta si je ministrstvo med prednostne naloge na področju okolja zastavilo tudi izvajanje operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod, vpeljevanje zelenih javnih naročil, ukrepe trajnostnega prometa v mestih za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ter sprejem resolucije o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki.
Na področju prostora so poleg nacionalnega stanovanjskega programa ključne letošnje naloge tudi spremembe prostorske zakonodaje, ustanovitev konkurenčnih nepremičninskih skladov, izdelava nacionalne bilance ponudbe in povpraševanja po zazidljivih zemljiščih, ureditev in posodobitev zbirk geodetskih podatkov in vzpostavitev sistema zbirk prostorskih podatkov ter sprejem programa ukrepov urbane zemljiške politike na državni ravni s priporočili za in v sodelovanju z občinami. Minister je poudaril, da sedanja ureditev pomeni hkrati nedoločnost in pretirano normiranost. V praksi je to pripeljalo do pomanjkanja pravne varnosti in neenotne obravnave. Sistem moramo zgraditi na zaupanju v institucije ob učinkovitem sankcioniranju samovolje.
Minister Podobnik je napovedal, da bo dopolnjen oziroma revidiran predlog nacionalnega programa varstva okolja (NPVO) vlada obravnavala junija. NPVO zagotavlja izpolnjevanje obveznosti prenosa pravnega reda EU v slovenski pravni red, po drugi strani pa operacionalizacijo ciljev in ukrepov, določenih v skupnih dokumentih Evropske skupnosti.
Na podlagi operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda je treba komunalno opremiti in zagotoviti čiščenje komunalnih odpadnih voda v naseljih z obremenitvijo več kot 100.000 populacijskih enot do konca letošnjega leta, v naseljih z več kot 10.000 populacijskih enot na občutljivih območjih države do konca leta 2008 oziroma za vsa ostala naselja, kjer je obremenitev z nastajanjem komunalne odpadne vode več kot 2.000 populacijskih enot, do konca leta 2015. »Ministrstvo bo izdelalo načrte razvojnih programov občinske infrastrukture in jih z namenskimi proračunskimi sredstvi iz okoljskih dajatev financiralo tako, da bodo ekonomski učinki najugodnejši, sredstva za investicije pa bodo v najmanjši možni meri obremenjevala ceno storitev javnih služb čiščenja in odvajanja odpadnih voda«, je poudaril Podobnik.
Ministrstvo za okolje naj bi v sodelovanju z ministrstvom za finance do konca leta pravno uredilo tudi področje zelenega javnega naročanja v državni upravi. Javna naročila po podatkih iz leta 2003 obsegajo okoli 30 odstotkov odhodkov državnega proračuna ali 7 odstotkov družbenega bruto proizvoda. »Če bi javni sektor izrabil svojo veliko kupno moč za to, da izbere blago in storitve, ki upoštevajo okoljsko komponento, lahko pomembno prispevajo k trajnostnemu razvoju«, je poudaril minister in dodal, da proizvodi s takimi značilnostmi niso vedno cenovno najbolj ugodni v času investicije, vendar pa prihranki pri uporabi teh proizvodov dolgoročno pomenijo poleg manjšega obremenjevanja okolja tudi finančne prihranke.
Na podlagi zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti bo ministrstvo v tem letu pripravilo tudi nacionalni program ravnanja z radioaktivnimi odpadki, ki bo opredelil izvajanje nekaterih ključnih nalog, med katerimi je tudi lociranje in izgradnja odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov.
Med konkretnimi aktivnostmi, ki so povezane tudi z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov, predvsem pa emisij hrupa in onesnaževanjem zraka v mestnih središčih (zlasti Ljubljane), velja omeniti ukrepe trajnostne prometne politike (usmeriti dnevno migracijo prebivalcev na vozila javnega prometa, ureditev stoječega mestnega prometa ter cenejši prevoz potnikov), pri čemer se bo ministrstvo zavzemalo za financiranje nekaterih ukrepov tudi iz prilivov okoljske dajatve za emisijo CO2.
V novem nacionalnem stanovanjskem programu bo po vzoru primerljivih evropskih držav oblikovan celovit nacionalni model stanovanjske oskrbe, ki bo v vseboval usmeritve tako glede stabilnega dolgoročnega financiranja stanovanjske oskrbe kot oskrbe z zazidalnimi zemljišči, gradnje, prenove ter pospešenega pridobivanja najemnih stanovanj, še posebej neprofitnih najemnih. Vseboval bo usmeritve glede proračunskega financiranja stanovanjske oskrbe in iz drugih virov. Poleg nacionalne stanovanjske varčevalne sheme, oblikovane za spodbujanje dolgoročnega stanovanjskega varčevanja, bo nacionalni program vseboval nove instrumente in mehanizme organiziranega stanovanjskega varčevanja in kreditiranja ter priporočila bančnemu sektorju glede nadaljnjega kreditiranja stanovanjsko-zemljiškega področja, vključno z najavo morebitnih novih bančnih produktov na tem področju. Pomembno poglavje programa pa bodo sistemske utemeljitve najemninske politike države, predvsem politike neprofitnih najemnin, ki je na izvedbeni ravni sicer predmet stanovanjskega zakona. Sklop socialne politike na stanovanjskem področju pa mora po besedah ministra zajeti ves nabor socialnih korektivov, ki jih država na stanovanjskem področju zmore.
Minister je napovedal tudi spremembe stanovanjskega zakona. Meni, da stanovanjska in najemna razmerja morajo postati jasna in varna ter predvidljiva za vse, ki so vanje vključeni. Spremembe bodo vključevale tudi sistem neprofitnih najemnin in subvencioniranja najemnin. Glede na to, da si je ministrstvo med prednostnimi nalogami zadalo tudi nov nacionalni stanovanjski program, bodo spremembe programa zagotovo posegle tudi na področja, ki se bodo morala vsaj delno odraziti v stanovanjskem zakonu (pristojnosti države in občin, vloga Stanovanjskega sklada RS, najemna razmerja…).
Zaradi vse večjega razkoraka med ponudbo in povpraševanjem po različnih vrstah stanovanj, predvsem najemnih, je treba razviti t.i. javno – privatno partnerstvo, ki pa ni možno brez določenih spodbud in ugodnosti. Zagotoviti je treba, da bo javno-zasebno partnerstvo vzpostavljeno na načelu transparentnosti ter na načelu, da se morajo vse subvencije in druge ugodnosti, dane s strani javnega sektorja, preliti v korist končnih ciljnih uporabnikov, ne v večje dobičke zasebnih podjetij. Vzpostaviti je treba različne prožnejše oblike varčevanj znotraj nepremičninskih skladov. Nepremičninski skladi so v tujini zelo uveljavljeni, zato bi tudi v Sloveniji potrebovali zakonodajno ureditev na tem področju. Ministrstvo bo pripravilo analizo delovanja takšnih skladov v tujini in teze za zakon, ki bo uredil to področje.
Poleg sprememb in dopolnitev stanovanjskega zakona pa bo ministrstvo pripravilo tudi spremembe prostorske zakonodaje, saj so se nekatere določbe zakona o urejanju prostora iz leta 2003 izkazale za sporne, nedorečene ter vsebinsko in organizacijsko vprašljive tako na sistemskem nivoju države kot na operativnem nivoju občine. Ministrstvo že pripravlja celovito analizo stanja uresničevanja posameznih določil zakona in podzakonskih aktov, izvedli pa bomo tudi dodatne testne primere uporabe zakona in podzakonskih predpisov za različna okolja (mestne oz. podeželske občine) ter na tej podlagi oblikovali spremembe in dopolnitve. Po ministrovih besedah je celovita analiza nujna, saj bi bilo nedopustno in neodgovorno, da bi se pomanjkljivosti in sistemske nedorečenosti odkrivale tedaj, ko bodo občine začele z izdelavo novih prostorskih aktov, za katere bodo morale nameniti bistveno več sredstev kot sedaj in z njimi dobile bistveno slabši rezultat kot sedaj.
Med prednostnimi prostorskimi nalogami je tudi izdelava vzorčne bilance ponudbe in povpraševanja zazidljivih zemljišč, na podlagi katere bi vzporedno s pripravo novih prostorskih aktov omogočili čim bolj natančno evidenco potencialno zazidljivih zemljišč po občinah, kar bi posredno zniževalo družbene stroške. V ta okvir sodi tudi program ukrepov aktivne zemljiške politike, katerega cilj je povečati ponudbo opremljenih zemljišč za gospodarski razvoj in zasebno gradnjo.
Z ureditvijo in s posodobitvijo zbirk geodetskih podatkov in vzpostavitvijo sistema zbirk prostorskih podatkov bo doseženo evidentiranje podatkov brez podvajanja, večja pravna varnost lastnikov nepremičnin, večja varnost vlaganj v nepremičnine, boljše delovanje nepremičninskega trga, planiranje in načrtovanje v prostoru ter nadzor.
Na področju prostora so poleg nacionalnega stanovanjskega programa ključne letošnje naloge tudi spremembe prostorske zakonodaje, ustanovitev konkurenčnih nepremičninskih skladov, izdelava nacionalne bilance ponudbe in povpraševanja po zazidljivih zemljiščih, ureditev in posodobitev zbirk geodetskih podatkov in vzpostavitev sistema zbirk prostorskih podatkov ter sprejem programa ukrepov urbane zemljiške politike na državni ravni s priporočili za in v sodelovanju z občinami. Minister je poudaril, da sedanja ureditev pomeni hkrati nedoločnost in pretirano normiranost. V praksi je to pripeljalo do pomanjkanja pravne varnosti in neenotne obravnave. Sistem moramo zgraditi na zaupanju v institucije ob učinkovitem sankcioniranju samovolje.
Minister Podobnik je napovedal, da bo dopolnjen oziroma revidiran predlog nacionalnega programa varstva okolja (NPVO) vlada obravnavala junija. NPVO zagotavlja izpolnjevanje obveznosti prenosa pravnega reda EU v slovenski pravni red, po drugi strani pa operacionalizacijo ciljev in ukrepov, določenih v skupnih dokumentih Evropske skupnosti.
Na podlagi operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda je treba komunalno opremiti in zagotoviti čiščenje komunalnih odpadnih voda v naseljih z obremenitvijo več kot 100.000 populacijskih enot do konca letošnjega leta, v naseljih z več kot 10.000 populacijskih enot na občutljivih območjih države do konca leta 2008 oziroma za vsa ostala naselja, kjer je obremenitev z nastajanjem komunalne odpadne vode več kot 2.000 populacijskih enot, do konca leta 2015. »Ministrstvo bo izdelalo načrte razvojnih programov občinske infrastrukture in jih z namenskimi proračunskimi sredstvi iz okoljskih dajatev financiralo tako, da bodo ekonomski učinki najugodnejši, sredstva za investicije pa bodo v najmanjši možni meri obremenjevala ceno storitev javnih služb čiščenja in odvajanja odpadnih voda«, je poudaril Podobnik.
Ministrstvo za okolje naj bi v sodelovanju z ministrstvom za finance do konca leta pravno uredilo tudi področje zelenega javnega naročanja v državni upravi. Javna naročila po podatkih iz leta 2003 obsegajo okoli 30 odstotkov odhodkov državnega proračuna ali 7 odstotkov družbenega bruto proizvoda. »Če bi javni sektor izrabil svojo veliko kupno moč za to, da izbere blago in storitve, ki upoštevajo okoljsko komponento, lahko pomembno prispevajo k trajnostnemu razvoju«, je poudaril minister in dodal, da proizvodi s takimi značilnostmi niso vedno cenovno najbolj ugodni v času investicije, vendar pa prihranki pri uporabi teh proizvodov dolgoročno pomenijo poleg manjšega obremenjevanja okolja tudi finančne prihranke.
Na podlagi zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti bo ministrstvo v tem letu pripravilo tudi nacionalni program ravnanja z radioaktivnimi odpadki, ki bo opredelil izvajanje nekaterih ključnih nalog, med katerimi je tudi lociranje in izgradnja odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov.
Med konkretnimi aktivnostmi, ki so povezane tudi z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov, predvsem pa emisij hrupa in onesnaževanjem zraka v mestnih središčih (zlasti Ljubljane), velja omeniti ukrepe trajnostne prometne politike (usmeriti dnevno migracijo prebivalcev na vozila javnega prometa, ureditev stoječega mestnega prometa ter cenejši prevoz potnikov), pri čemer se bo ministrstvo zavzemalo za financiranje nekaterih ukrepov tudi iz prilivov okoljske dajatve za emisijo CO2.
V novem nacionalnem stanovanjskem programu bo po vzoru primerljivih evropskih držav oblikovan celovit nacionalni model stanovanjske oskrbe, ki bo v vseboval usmeritve tako glede stabilnega dolgoročnega financiranja stanovanjske oskrbe kot oskrbe z zazidalnimi zemljišči, gradnje, prenove ter pospešenega pridobivanja najemnih stanovanj, še posebej neprofitnih najemnih. Vseboval bo usmeritve glede proračunskega financiranja stanovanjske oskrbe in iz drugih virov. Poleg nacionalne stanovanjske varčevalne sheme, oblikovane za spodbujanje dolgoročnega stanovanjskega varčevanja, bo nacionalni program vseboval nove instrumente in mehanizme organiziranega stanovanjskega varčevanja in kreditiranja ter priporočila bančnemu sektorju glede nadaljnjega kreditiranja stanovanjsko-zemljiškega področja, vključno z najavo morebitnih novih bančnih produktov na tem področju. Pomembno poglavje programa pa bodo sistemske utemeljitve najemninske politike države, predvsem politike neprofitnih najemnin, ki je na izvedbeni ravni sicer predmet stanovanjskega zakona. Sklop socialne politike na stanovanjskem področju pa mora po besedah ministra zajeti ves nabor socialnih korektivov, ki jih država na stanovanjskem področju zmore.
Minister je napovedal tudi spremembe stanovanjskega zakona. Meni, da stanovanjska in najemna razmerja morajo postati jasna in varna ter predvidljiva za vse, ki so vanje vključeni. Spremembe bodo vključevale tudi sistem neprofitnih najemnin in subvencioniranja najemnin. Glede na to, da si je ministrstvo med prednostnimi nalogami zadalo tudi nov nacionalni stanovanjski program, bodo spremembe programa zagotovo posegle tudi na področja, ki se bodo morala vsaj delno odraziti v stanovanjskem zakonu (pristojnosti države in občin, vloga Stanovanjskega sklada RS, najemna razmerja…).
Zaradi vse večjega razkoraka med ponudbo in povpraševanjem po različnih vrstah stanovanj, predvsem najemnih, je treba razviti t.i. javno – privatno partnerstvo, ki pa ni možno brez določenih spodbud in ugodnosti. Zagotoviti je treba, da bo javno-zasebno partnerstvo vzpostavljeno na načelu transparentnosti ter na načelu, da se morajo vse subvencije in druge ugodnosti, dane s strani javnega sektorja, preliti v korist končnih ciljnih uporabnikov, ne v večje dobičke zasebnih podjetij. Vzpostaviti je treba različne prožnejše oblike varčevanj znotraj nepremičninskih skladov. Nepremičninski skladi so v tujini zelo uveljavljeni, zato bi tudi v Sloveniji potrebovali zakonodajno ureditev na tem področju. Ministrstvo bo pripravilo analizo delovanja takšnih skladov v tujini in teze za zakon, ki bo uredil to področje.
Poleg sprememb in dopolnitev stanovanjskega zakona pa bo ministrstvo pripravilo tudi spremembe prostorske zakonodaje, saj so se nekatere določbe zakona o urejanju prostora iz leta 2003 izkazale za sporne, nedorečene ter vsebinsko in organizacijsko vprašljive tako na sistemskem nivoju države kot na operativnem nivoju občine. Ministrstvo že pripravlja celovito analizo stanja uresničevanja posameznih določil zakona in podzakonskih aktov, izvedli pa bomo tudi dodatne testne primere uporabe zakona in podzakonskih predpisov za različna okolja (mestne oz. podeželske občine) ter na tej podlagi oblikovali spremembe in dopolnitve. Po ministrovih besedah je celovita analiza nujna, saj bi bilo nedopustno in neodgovorno, da bi se pomanjkljivosti in sistemske nedorečenosti odkrivale tedaj, ko bodo občine začele z izdelavo novih prostorskih aktov, za katere bodo morale nameniti bistveno več sredstev kot sedaj in z njimi dobile bistveno slabši rezultat kot sedaj.
Med prednostnimi prostorskimi nalogami je tudi izdelava vzorčne bilance ponudbe in povpraševanja zazidljivih zemljišč, na podlagi katere bi vzporedno s pripravo novih prostorskih aktov omogočili čim bolj natančno evidenco potencialno zazidljivih zemljišč po občinah, kar bi posredno zniževalo družbene stroške. V ta okvir sodi tudi program ukrepov aktivne zemljiške politike, katerega cilj je povečati ponudbo opremljenih zemljišč za gospodarski razvoj in zasebno gradnjo.
Z ureditvijo in s posodobitvijo zbirk geodetskih podatkov in vzpostavitvijo sistema zbirk prostorskih podatkov bo doseženo evidentiranje podatkov brez podvajanja, večja pravna varnost lastnikov nepremičnin, večja varnost vlaganj v nepremičnine, boljše delovanje nepremičninskega trga, planiranje in načrtovanje v prostoru ter nadzor.
