Organi Slovenske kmečke zveze so na svojih sejah razpravljali tudi o problematiki neučinkovitega prilagajanja zadružnega sistema trgom EU in živilsko predelovalne industrije. Po mnenju SKZ je posvet zadružnikov v Portorožu z naslovom »Zadruga – strateški partner v slovenski živilsko predelovalni industriji« sicer zanimiv, vendar mnogo prepozen. Tako zadruge kot živilsko predelovalna industrija se v obdobju po osamosvojitvi Slovenije v večini primerov niso prestrukturirale in prilagodile zahtevnim evropskim trgom, kar je zelo zaskrbljujoče dejstvo tako za slovenske kmete - zadružnike kot za slovensko živilsko predelovalno industrijo.
Delovanje Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije v zadnjih štirih letih kaže na izredno velik vpliv manjšine članstva s strani pravnih oseb, hkrati pa zbornica ne rešuje in ne nudi zadovoljivih uslug fizičnim osebam. Zato v Slovenski kmečki zvezi podpiramo predlog, da se dvigne prag za obvezno članstvo v zbornici in zmanjša število članov sveta tako s strani fizičnih kot s strani pravnih oseb. Po vzoru zbornic v sosednjih državah bi morala tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije s svojo svetovalno službo nuditi večjo paleto storitev, med drugim pravno svetovanje, pomoč družinskim kmetijam in zastopanje članov zbornice v pritožbenih zadevah.
SKZ pri SLS je obravnavala tudi politiko Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na področju kmetijstva, podeželja, gozdarstva in varne hrane v skladu s koalicijsko pogodbo ter problematiko reševanja pritožb na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Program dela za letošnje leto, ki ga je predstavilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ima velik poudarek na izdelavi Načrta razvoja podeželja za obdobje 2007-2013. Slovenska kmečka zveza pričakuje, da bo v fazi izdelave vključena tudi ostala zainteresirana javnost ter da bo načrt razvoja ob ustrezni javni razpravi sprejet pravočasno. Slovenska kmečka zveza meni, da se morajo z dokumentom odpraviti tudi nekatere napake Načrta razvoja podeželja 2004-2006, npr. v delu, ki opredeljuje območja z omejenimi dejavniki. SKZ pri SLS vztraja, da je treba ljudem v območjih z omejenimi dejavniki zagotoviti ustrezno rento kot nadomestilo za omejeno možnost izrabe prostora. Prav tako je to treba zagotoviti v okoljih prosto živečih divjih zveri. V nasprotnem primeru bo razglašanje nadpovprečno velikega dela Slovenije za zaščitena območja imelo za posledico nadaljnje propadanje kmetij in praznjenje podeželja.
V Slovenski kmečki zvezi so tudi neprijetno presenečeni, da iz leta 2003 še vedno ostaja nerešenih okoli 1000 pritožb iz naslova ukrepov kmetijske politike ter okoli 2500 iz naslova odprave posledic naravnih nesreč v kmetijstvu. Zaskrbljujoče je tudi število pritožb iz leta 2004, še posebej v delu pritožb iz naslova nitratne direktive. Slovenska kmečka zveza pričakuje, da bosta Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odpravila te zaostanke v najkrajšem možnem času in poiskala ustrezno rešitev za v prihodnje.
Delovanje Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije v zadnjih štirih letih kaže na izredno velik vpliv manjšine članstva s strani pravnih oseb, hkrati pa zbornica ne rešuje in ne nudi zadovoljivih uslug fizičnim osebam. Zato v Slovenski kmečki zvezi podpiramo predlog, da se dvigne prag za obvezno članstvo v zbornici in zmanjša število članov sveta tako s strani fizičnih kot s strani pravnih oseb. Po vzoru zbornic v sosednjih državah bi morala tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije s svojo svetovalno službo nuditi večjo paleto storitev, med drugim pravno svetovanje, pomoč družinskim kmetijam in zastopanje članov zbornice v pritožbenih zadevah.
SKZ pri SLS je obravnavala tudi politiko Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na področju kmetijstva, podeželja, gozdarstva in varne hrane v skladu s koalicijsko pogodbo ter problematiko reševanja pritožb na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Program dela za letošnje leto, ki ga je predstavilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ima velik poudarek na izdelavi Načrta razvoja podeželja za obdobje 2007-2013. Slovenska kmečka zveza pričakuje, da bo v fazi izdelave vključena tudi ostala zainteresirana javnost ter da bo načrt razvoja ob ustrezni javni razpravi sprejet pravočasno. Slovenska kmečka zveza meni, da se morajo z dokumentom odpraviti tudi nekatere napake Načrta razvoja podeželja 2004-2006, npr. v delu, ki opredeljuje območja z omejenimi dejavniki. SKZ pri SLS vztraja, da je treba ljudem v območjih z omejenimi dejavniki zagotoviti ustrezno rento kot nadomestilo za omejeno možnost izrabe prostora. Prav tako je to treba zagotoviti v okoljih prosto živečih divjih zveri. V nasprotnem primeru bo razglašanje nadpovprečno velikega dela Slovenije za zaščitena območja imelo za posledico nadaljnje propadanje kmetij in praznjenje podeželja.
V Slovenski kmečki zvezi so tudi neprijetno presenečeni, da iz leta 2003 še vedno ostaja nerešenih okoli 1000 pritožb iz naslova ukrepov kmetijske politike ter okoli 2500 iz naslova odprave posledic naravnih nesreč v kmetijstvu. Zaskrbljujoče je tudi število pritožb iz leta 2004, še posebej v delu pritožb iz naslova nitratne direktive. Slovenska kmečka zveza pričakuje, da bosta Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odpravila te zaostanke v najkrajšem možnem času in poiskala ustrezno rešitev za v prihodnje.