Ker je minister Božič »po naravi zmeren optimist«, je oceno začel s svetlejšimi toni_
»Na področju prometne politike in evropskih skladov je bilo ministrstvo uspešno pri pripravi in prijavi projektov za sofinanciranje iz evropskega kohezijskega sklada in sklada TEN-T (kratica za vseevropsko prometno omrežje). Odobreni so bili namreč vsi projekti, posredovani Evropski komisiji. Tako je v fazi izvedbe 6 projektov s področja železnic in cest, ki so bili prijavljeni in odobreni na osnovi strategije ISPA in referenčnega okvira za kohezijski sklad, projekt s področja letališke infrastrukture za sofinanciranje iz strukturnih skladov ter dva projekta s področja železnic za sofinanciranje iz sklada TEN-T.
Ministrstvo je bilo uspešno tudi v predpristopnih pogajanjih. Tako smo v EU vstopili brez prehodnih obdobij. To je še zlasti pomembno za naše avtoprevoznike, ki lahko od 1. maja 2004 edini od novink prosto opravljajo svoje storitve na vsem teritoriju evropske 25-erice.
Na področju prevozništva velja med pozitivnimi dosežki omeniti še uvedbo gospodarske javne službe za izvajanje linijskih avtobusnih prevozov.
Na področju cest moram poleg uresničevanja Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji izpostaviti statusno preoblikovanje Darsa iz javnega podjetja v gospodarsko družbo zasebnega prava. Ne morem pa niti mimo aktivnosti na področju drugih državnih cest in na področju vozil, na osnovi katerih je bilo skladno z odločitvami vlade in državnega zbora v obdobju od leta 2001 naprej zagotovljeno izvajanje Načrta razvojnih programov Direkcije RS za ceste.
Na področju železnic kaže med pomembnejšimi nalogami mandata prejšnje vlade omeniti dvoje_ ustanovitev Javne agencije za železniški promet in preoblikovanje javnega podjetja Slovenske železnice, d.d. v Holding Slovenske železnice, d.o.o.
Na področju pomorstva velja med pomembnejše dosežke uvrstiti sprejem Pomorskega zakonika in Zakona o plovbi po celinskih vodah, na področju letalstva pa Zakon o letalstvu ter ustanovitev organa za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov ter javnega podjetja Kontrola zračnega prometa Slovenije, d.o.o.«
Za tem je minister Božič opisal temnejšo plat medalje, ki jo je prejel ob nastopu svojega mandata_»Če sem uvodoma pohvalil prejšnjo garnituro za uspešno pripravo in prijavo projektov za sofinanciranje iz evropskih skladov, smo pri analizi »dediščine« žal ugotovili, da se močno zatika pri fizični realizaciji projektov – najprej na področju priprave projektov in investicijske dokumentacije, ki mora biti skladna z zahtevami evropske zakonodaje, nato pa pri zagotavljanju sredstev v proračunu Republike Slovenije za sofinanciranje teh projektov.
Če bomo hoteli tekoče črpati sredstva za že odobrene projekte s strani EU, bomo morali zagotoviti oboje_ zadostna sredstva v proračunu ter pravočasno in ustrezno pripravo projektov in dokumentacije, ki bo skladna z zahtevami EU. Enako seveda velja tudi za projekte, ki jih bomo prijavili za sofinanciranje v prihodnje«.
Že kmalu po svojem prihodu na Langusovo 4 je odkrili globoko finančno luknjo. »Ugotovili smo namreč, da samo za izvajanje javnih gospodarskih služb in financiranje železniških projektov v letu 2005 manjka 25,8 milijarde tolarjev, od tega dobrih 8 milijard za zagotavljanje lastne udeležbe pri projektih, ki jih sofinancira EU. Ugotovili smo tudi, da bo za izgradnjo drugega tira Koper-Divača, ki je uvrščen med prednostne projekte EU, potrebnih 168 milijard tolarjev in ne 114 milijard, kot je bilo v letu 2003 posredovano v Bruselj.
Problematično je tudi izvajanje javne gospodarske službe za opravljanje linijskih avtobusnih prevozov potnikov_ za sofinanciranje teh prevozov moramo nujno zagotoviti 1,8 milijarde tolarjev. Gre za razliko med 16,5 tolarja za prevoženi kilometer, ki je bila planirana v proračunu za letošnje leto, in 50 tolarji, ki so si jih v pogajanjih s prejšnjim ministrom lani poleti izborili avtobusni linijski prevozniki. Ker tega denarja ni, aneksi k sklenjenim koncesijskim pogodbam še niso podpisani, bi pa morali biti že v mesecu januarju.
Če k temu dodamo še slabih 800 milijonov tolarjev, ki jih je v predvolilnem času Prekmurcem brez »pokritja« obljubila prejšnja vlada, in 185 milijonov tolarjev za projekt digitalnega tahografa v letošnjem letu, pridemo do vsote skoraj 29 milijard tolarjev! To je velik minus. Da ne rečem – ogromen…«
V nadaljevanju je minister Božič v telegrafskem slogu naštel še nekaj odprtih zadev, ki jih je nasledil_»Še vedno nimamo Resolucije o prometni politiki Republike Slovenije. Kot so mi povedali, so za to trije vzroki_ vsebinski, kadrovski in organizacijski. V prejšnjih mandatih se je menjalo kar pet nosilcev priprave dokumenta, kadrovska sestava se je s šestih ljudi zmanjšala na dva. Kakorkoli že: ker tega krovnega dokumenta še ni, ni tudi resolucij za posamezne prometne podsisteme.
Ni torej Resolucije o nacionalnem programu posodobitve državnega cestnega omrežja. Vemo pa, da kar 42 odstotkov celotne dolžine omrežja ne ustreza potrebam sodobnega cestnega prometa, kar je glavna ovira tudi za trajnostni razvoj. Sploh so bila za te ceste v preteklih letih namenjena premajhna finančna sredstva; zadoščala so komaj za izvedbo najnujnejših ukrepov za varen in nemoten promet.
Na področju železnic poleg nacionalnega programa razvoja javne železniške infrastrukture manjka še 33 podzakonskih aktov. Za nameček je tudi sodelovanje subjektov na tem področju nepovezano, neučinkovito in negospodarno.
Koliko predpisov s področja letalstva je treba uskladiti z evropskim pravnim redom, med primopredajo poslov nismo zvedeli. Vemo pa, da še vedno niso urejena razmerja med državo in Aerodromom Ljubljana, Aerodromom Maribor in z javnim podjetjem Kontrola zračnega prometa Slovenije.
Na področju pomorstva isto velja za razmerje z Luko Koper. Na področju pomorstva ugotavljamo tudi zaostanek pri prenosu evropskih direktiv v naš pravni red.«
In kaj je minister rekel za konec?
»Najprej bi ponovil, da smo podedovali pestre razmere. Analizirali smo vzroke in se odločili, da ureditev razmer sprejmemo kot izziv. Izziv, ki je skladen tudi s programskimi cilji celotne vlade…«
»Na področju prometne politike in evropskih skladov je bilo ministrstvo uspešno pri pripravi in prijavi projektov za sofinanciranje iz evropskega kohezijskega sklada in sklada TEN-T (kratica za vseevropsko prometno omrežje). Odobreni so bili namreč vsi projekti, posredovani Evropski komisiji. Tako je v fazi izvedbe 6 projektov s področja železnic in cest, ki so bili prijavljeni in odobreni na osnovi strategije ISPA in referenčnega okvira za kohezijski sklad, projekt s področja letališke infrastrukture za sofinanciranje iz strukturnih skladov ter dva projekta s področja železnic za sofinanciranje iz sklada TEN-T.
Ministrstvo je bilo uspešno tudi v predpristopnih pogajanjih. Tako smo v EU vstopili brez prehodnih obdobij. To je še zlasti pomembno za naše avtoprevoznike, ki lahko od 1. maja 2004 edini od novink prosto opravljajo svoje storitve na vsem teritoriju evropske 25-erice.
Na področju prevozništva velja med pozitivnimi dosežki omeniti še uvedbo gospodarske javne službe za izvajanje linijskih avtobusnih prevozov.
Na področju cest moram poleg uresničevanja Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji izpostaviti statusno preoblikovanje Darsa iz javnega podjetja v gospodarsko družbo zasebnega prava. Ne morem pa niti mimo aktivnosti na področju drugih državnih cest in na področju vozil, na osnovi katerih je bilo skladno z odločitvami vlade in državnega zbora v obdobju od leta 2001 naprej zagotovljeno izvajanje Načrta razvojnih programov Direkcije RS za ceste.
Na področju železnic kaže med pomembnejšimi nalogami mandata prejšnje vlade omeniti dvoje_ ustanovitev Javne agencije za železniški promet in preoblikovanje javnega podjetja Slovenske železnice, d.d. v Holding Slovenske železnice, d.o.o.
Na področju pomorstva velja med pomembnejše dosežke uvrstiti sprejem Pomorskega zakonika in Zakona o plovbi po celinskih vodah, na področju letalstva pa Zakon o letalstvu ter ustanovitev organa za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov ter javnega podjetja Kontrola zračnega prometa Slovenije, d.o.o.«
Za tem je minister Božič opisal temnejšo plat medalje, ki jo je prejel ob nastopu svojega mandata_»Če sem uvodoma pohvalil prejšnjo garnituro za uspešno pripravo in prijavo projektov za sofinanciranje iz evropskih skladov, smo pri analizi »dediščine« žal ugotovili, da se močno zatika pri fizični realizaciji projektov – najprej na področju priprave projektov in investicijske dokumentacije, ki mora biti skladna z zahtevami evropske zakonodaje, nato pa pri zagotavljanju sredstev v proračunu Republike Slovenije za sofinanciranje teh projektov.
Če bomo hoteli tekoče črpati sredstva za že odobrene projekte s strani EU, bomo morali zagotoviti oboje_ zadostna sredstva v proračunu ter pravočasno in ustrezno pripravo projektov in dokumentacije, ki bo skladna z zahtevami EU. Enako seveda velja tudi za projekte, ki jih bomo prijavili za sofinanciranje v prihodnje«.
Že kmalu po svojem prihodu na Langusovo 4 je odkrili globoko finančno luknjo. »Ugotovili smo namreč, da samo za izvajanje javnih gospodarskih služb in financiranje železniških projektov v letu 2005 manjka 25,8 milijarde tolarjev, od tega dobrih 8 milijard za zagotavljanje lastne udeležbe pri projektih, ki jih sofinancira EU. Ugotovili smo tudi, da bo za izgradnjo drugega tira Koper-Divača, ki je uvrščen med prednostne projekte EU, potrebnih 168 milijard tolarjev in ne 114 milijard, kot je bilo v letu 2003 posredovano v Bruselj.
Problematično je tudi izvajanje javne gospodarske službe za opravljanje linijskih avtobusnih prevozov potnikov_ za sofinanciranje teh prevozov moramo nujno zagotoviti 1,8 milijarde tolarjev. Gre za razliko med 16,5 tolarja za prevoženi kilometer, ki je bila planirana v proračunu za letošnje leto, in 50 tolarji, ki so si jih v pogajanjih s prejšnjim ministrom lani poleti izborili avtobusni linijski prevozniki. Ker tega denarja ni, aneksi k sklenjenim koncesijskim pogodbam še niso podpisani, bi pa morali biti že v mesecu januarju.
Če k temu dodamo še slabih 800 milijonov tolarjev, ki jih je v predvolilnem času Prekmurcem brez »pokritja« obljubila prejšnja vlada, in 185 milijonov tolarjev za projekt digitalnega tahografa v letošnjem letu, pridemo do vsote skoraj 29 milijard tolarjev! To je velik minus. Da ne rečem – ogromen…«
V nadaljevanju je minister Božič v telegrafskem slogu naštel še nekaj odprtih zadev, ki jih je nasledil_»Še vedno nimamo Resolucije o prometni politiki Republike Slovenije. Kot so mi povedali, so za to trije vzroki_ vsebinski, kadrovski in organizacijski. V prejšnjih mandatih se je menjalo kar pet nosilcev priprave dokumenta, kadrovska sestava se je s šestih ljudi zmanjšala na dva. Kakorkoli že: ker tega krovnega dokumenta še ni, ni tudi resolucij za posamezne prometne podsisteme.
Ni torej Resolucije o nacionalnem programu posodobitve državnega cestnega omrežja. Vemo pa, da kar 42 odstotkov celotne dolžine omrežja ne ustreza potrebam sodobnega cestnega prometa, kar je glavna ovira tudi za trajnostni razvoj. Sploh so bila za te ceste v preteklih letih namenjena premajhna finančna sredstva; zadoščala so komaj za izvedbo najnujnejših ukrepov za varen in nemoten promet.
Na področju železnic poleg nacionalnega programa razvoja javne železniške infrastrukture manjka še 33 podzakonskih aktov. Za nameček je tudi sodelovanje subjektov na tem področju nepovezano, neučinkovito in negospodarno.
Koliko predpisov s področja letalstva je treba uskladiti z evropskim pravnim redom, med primopredajo poslov nismo zvedeli. Vemo pa, da še vedno niso urejena razmerja med državo in Aerodromom Ljubljana, Aerodromom Maribor in z javnim podjetjem Kontrola zračnega prometa Slovenije.
Na področju pomorstva isto velja za razmerje z Luko Koper. Na področju pomorstva ugotavljamo tudi zaostanek pri prenosu evropskih direktiv v naš pravni red.«
In kaj je minister rekel za konec?
»Najprej bi ponovil, da smo podedovali pestre razmere. Analizirali smo vzroke in se odločili, da ureditev razmer sprejmemo kot izziv. Izziv, ki je skladen tudi s programskimi cilji celotne vlade…«