Minister Podobnik je uvodoma povzel dosedanji projekt regijskega koncepta ravnanja z odpadki na Gorenjskem, ki traja že več kot osem let. Opravljene študije so pokazale tri prednostne lokacije, na katerih bi bilo možno graditi sodoben regijski center, in sicer_ Kovor v občini Tržič, Tromeja v občini Naklo ter Tenetiše v mestni občini Kranj. Minister je poudaril, da na podlagi trenutnega stanja še delujočih deponij in izvedenih študij ostaja realna možnost, da se projekt ravnanja z odpadki izvede na racionalen in okoljsko sprejemljiv način. »Glede na to, da aktivnosti v zvezi z odlaganjem odpadkov občine trenutno izvajajo samostojno, brez resnega regijskega povezovanja, obstaja nevarnost, da na ta način ne bo možno pridobiti sredstev iz okoljskih dajatev, še manj pa sredstev evropskega sklada«, je opozoril in dodal, da je ravno skrb za pripravo projekta, ki bo uspešen pri kandidiranju evropskih sredstev, glavna vloga ministrstva.
Mag. Bernarda Podlipnik iz ministrstva za okolje je pojasnila, da je na območju Gorenjske trenutno pet delujočih odlagališč. Občine Radovljica, Bled in Bohinj so preostanke komunalnih odpadkov odlagale na Mali Mežakli, vendar so bile zaradi visokih cen odlaganja prisiljene iskati druga odlagališča, posledično se je občina Radovljica odločila za gradnjo novega. S pomanjkanjem odlagalnega prostora se soočajo tudi občine Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane, Železniki in Žiri ter občine Domžale, Mengeš, Lukovica, Trzin in Moravče, ki trenutno odlagajo odpadke na deponiji Dob.
Po podatkih Agencije RS za okolje bodo odlagališča, ki imajo dovoljenje za odlaganje odpadkov do leta 2008 in so napovedala obratovanje še po tem letu, lahko ob doslednem ločevanju odpadkov na izvoru, v nadaljnjih 40 letih sprejela še okoli 5 milijonov ton odpadkov. Glede na ocenjene potrebe po odlagalnem prostoru za naslednjih 25 let, bi torej potrebovali odlagališče za vsaj 2,3 milijona ton odpadkov s potrebnimi pripadajočimi objekti in napravami (sortirnico z zmogljivostjo 65 tisoč ton letno, obrat za pripravo agregatov iz sekundarnih surovin ter stiskalnico z zmogljivostjo 45 tisoč ton letno, zaprto kompostarno z zmogljivostjo 15 tisoč ton letno, skladišče in demontažni obrat za kosovne odpadke, obrat za mehansko biološko obdelavo odpadkov in obrat za predelavo gradbenih odpadkov z zmogljivostjo 30 tisoč ton letno).
Ministrstvo je pri razvoju projekta ravnanja z odpadki na Gorenjskem napovedalo dejavno sodelovanje in pri tem kot pot k skupni optimalni rešitvi predstavilo postopek regionalne zasnove prostorskega razvoja, ki natančno opredeljuje vključevanje lokalnih prebivalcev pri določanju sprejemljive lokacije.
V razpravi so župani in poslanci poudarili, da je dejavnejša vloga države pri nadaljnjem razvoju projekta nujna, zlasti ob odločitvi občin za nadaljevanje regijskega pristopa. Udeleženci so se strinjali z ministrovimi predlogi, da se projekt nadaljuje ob dejavnejši vlogi ministrstva in sodelovanju konzorcija CERO ter občin, v katerih so prednostne lokacije in obstoječe deponije. Naslednji delovni sestanek omenjenih predstavnikov bo ministrstvo pripravilo v naslednjih dveh tednih.
Mag. Bernarda Podlipnik iz ministrstva za okolje je pojasnila, da je na območju Gorenjske trenutno pet delujočih odlagališč. Občine Radovljica, Bled in Bohinj so preostanke komunalnih odpadkov odlagale na Mali Mežakli, vendar so bile zaradi visokih cen odlaganja prisiljene iskati druga odlagališča, posledično se je občina Radovljica odločila za gradnjo novega. S pomanjkanjem odlagalnega prostora se soočajo tudi občine Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane, Železniki in Žiri ter občine Domžale, Mengeš, Lukovica, Trzin in Moravče, ki trenutno odlagajo odpadke na deponiji Dob.
Po podatkih Agencije RS za okolje bodo odlagališča, ki imajo dovoljenje za odlaganje odpadkov do leta 2008 in so napovedala obratovanje še po tem letu, lahko ob doslednem ločevanju odpadkov na izvoru, v nadaljnjih 40 letih sprejela še okoli 5 milijonov ton odpadkov. Glede na ocenjene potrebe po odlagalnem prostoru za naslednjih 25 let, bi torej potrebovali odlagališče za vsaj 2,3 milijona ton odpadkov s potrebnimi pripadajočimi objekti in napravami (sortirnico z zmogljivostjo 65 tisoč ton letno, obrat za pripravo agregatov iz sekundarnih surovin ter stiskalnico z zmogljivostjo 45 tisoč ton letno, zaprto kompostarno z zmogljivostjo 15 tisoč ton letno, skladišče in demontažni obrat za kosovne odpadke, obrat za mehansko biološko obdelavo odpadkov in obrat za predelavo gradbenih odpadkov z zmogljivostjo 30 tisoč ton letno).
Ministrstvo je pri razvoju projekta ravnanja z odpadki na Gorenjskem napovedalo dejavno sodelovanje in pri tem kot pot k skupni optimalni rešitvi predstavilo postopek regionalne zasnove prostorskega razvoja, ki natančno opredeljuje vključevanje lokalnih prebivalcev pri določanju sprejemljive lokacije.
V razpravi so župani in poslanci poudarili, da je dejavnejša vloga države pri nadaljnjem razvoju projekta nujna, zlasti ob odločitvi občin za nadaljevanje regijskega pristopa. Udeleženci so se strinjali z ministrovimi predlogi, da se projekt nadaljuje ob dejavnejši vlogi ministrstva in sodelovanju konzorcija CERO ter občin, v katerih so prednostne lokacije in obstoječe deponije. Naslednji delovni sestanek omenjenih predstavnikov bo ministrstvo pripravilo v naslednjih dveh tednih.